V Luandi, glavnem mestu Angole, že drugi dan zapored potekajo plenjenja supermarketov, pri čemer je glavna tarča veriga Angomart. Množica se je zbrala v revnejšem predelu Comarca in napadla supermarket, kar je povzročilo zaporo ceste. Policija je morala posredovati in sprožiti opozorilne strele v zrak, da bi razgnala ljudi.

Avstralsko obalno mesto je soočeno z uničenjem, saj naj bi bili domovi prebivalcev odplaknjeni v ocean. Medtem se v Združenem kraljestvu vrstijo protesti in ogorčenje zaradi vladnih načrtov za namestitev migrantov v novozgrajena stanovanja in hotele. Prebivalci mest, kot sta Waterlooville in Southport, izražajo zaskrbljenost zaradi domnevnih 'tajnih' načrtov in morebitnega 'kaosa', ki bi ga lahko prinesli novi prihodi, še posebej po preteklih nemirih na migrantskih lokacijah.

Španski otok Majorca se spopada z naraščajočo krizo, saj domačini trdijo, da je otok preobremenjen s turisti. Prebivalci opozarjajo na prekomerno število obiskovalcev in nekateri celo grozijo z izselitvijo. Protituristične skupine poudarjajo, da "ne potrebujejo več turistov" in napovedujejo "poletje kaosa", saj menijo, da so turisti glavni problem otoka.

Sukladno novim informacijama, sukob između skupina FPI i PWI-LS u Pemalangu, koji se dogodio 22. srpnja 2015., potaknut je pokušajem sprječavanja dolaska Habiba Rizieqa. Iako je bilo prethodnog dogovora, sukob je eskalirao, pri čemu se obje strane međusobno optužuju za iniciranje napada. Lokalna uprava za građansko jedinstvo i politiku (Kesbangpol) pokrajine Jateng nije uspjela posredovati u sukobu.

Velika Britanija se sooča z zaskrbljenostjo zaradi možnosti novih poletnih nemirov, leto dni po izgredih v Southportu. V zadnjem tednu so izbruhnili protimigrantski protesti v severovzhodnem Londonu, kar je privedlo do aretacije 16 oseb in poškodovanja osmih policistov. Nadaljnji protest je napovedan za 27. julij, kar dodatno zaostruje napetosti v državi.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

V romunski občini Lungulețu, znani po pridelavi krompirja in zelja, so izbruhnili protesti zaradi prepovedi namakanja poljščin z vodo iz reke Dâmbovița in celo vodnjakov. Veolia, lastnica podjetja Apa Nova, ki trdi, da kmetje nezakonito črpajo njeno vodo, je sprožila spor, zaradi katerega so jandarmi aretirali kmeta, ki je namakal zelje. Nekdanji minister za kmetijstvo je dejanje oblasti označil za pretirano, saj so kmetom omejevali dostop do vode v času suše, kar bi lahko privedlo do socialnih nemirov, podobnih tistim v Cochabambi v Boliviji, kjer je privatizacija vode sprožila množične proteste.

V kraju Neustadt an der Weinstraße so prebivalci slišali sumljive zvoke iz kleti svoje hiše. Ob prihodu policije se je izkazalo, da ni šlo za vlomilca, temveč za parklja, ki je povzročil strah in paniko. Dogodek je poudaril, kako lahko nepričakovane situacije privedejo do napačnih domnev.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Nekdanji guverner Džakarte, Anies Baswedan, je obiskal dom žalujočih Affana Kurniawana, voznika ojek online, ki je umrl v nesreči. Baswedan se je udeležil molitve in pogreba na pokopališču Karet Bivak v osrednji Džakarti. Mati preminulega je dejala, da njen sin ni sodeloval na demonstracijah.

Županja Utrechta Sharon Dijksma se je v četrtek zvečer pred mestno hišo zapletla v pretep s pro-palestinskimi demonstranti, potem ko je poskušala pospremiti skupino iz sejemske dvorane. Nemiri so izbruhnili po glasovanju o bojkotu izraelskih izdelkov in organizacij. Županjo so morali na koncu odpeljati varnostniki, potem ko je bila tarča vzklikov in žalitev, nekateri viri pa poročajo, da je bila udeležena tudi v fizični obračun.

Protesti, imenovani 'Dobre težave', so se odvijali v četrtek po Združenih državah Amerike, vključno s Severnim Teksasom in zvezno državo Maine. Demonstracije so potekale v spomin na zapuščino pokojnega kongresnika Johna Lewisa, borca za državljanske in človekove pravice. Udeleženci so se zbrali v mestih, kot so Freeport, Calais in Houlton, da bi počastili njegovo delo in se zavzeli za nadaljevanje boja proti političnim nemirom.

Kemi Badenoch, vodja Konservativne stranke, je po letu dni vodenja napovedala preureditev svoje ekipe. V opoziciji stranka še vedno išče svoje mesto v britanski politiki, prizadevajoč si ostati relevantna kljub slabim rezultatom v anketah. Medtem je vodja laburistov Sir Keir Starmer izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovitev poletnih nemirov, pri čemer je poudaril nujnost popravila 'krhke' socialne strukture Velike Britanije, še posebej ob protestih pred hoteli, ki gostijo prosilce za azil.

23. julija 1967 so se v Detroitu začeli petdnevni smrtonosni nemiri, potem ko je jutranja policijska racija v nelicenciranem baru privedla do spopada z lokalnimi prebivalci. Dogodek je zaznamoval začetek enega najhujših državljanskih nemirov v zgodovini Združenih držav Amerike.

Downing Street opozarja na razpadanje socialnega tkiva Združenega kraljestva in nevarnost ponovitve lanskih nemirov. Sir Keir Starmer, vodja laburistov, je pozval ministre k nujnemu ukrepanju, da bi preprečili ponovitev poletnih nemirov. Medtem ko vlada išče rešitve za migrantsko krizo, je Nigel Farage izjavil, da je država blizu 'državljanske neposlušnosti'.

Mejna policija je v Nablusu aretirala osumljenca, ki je bil posnet, kako meče kamenje na varnostne sile. V ZDA so policisti aretirali 19-letnika, ki naj bi bil vpleten v zabod v East Bayu leta 2024.

Mozambiške oblasti nameravajo preganjati glavnega opozicijskega vodjo države, Venancia Mondlanea, zaradi državljanskih nemirov, ki so izbruhnili po spornih volitvah lani. To izhaja iz dokumenta, ki so ga tožilci predali Mondlaneu.

Španski premier Pedro Sánchez se je znašel pod vse večjim notranjim pritiskom, da bi sprejel strožjo migracijsko politiko. V času, ko Evropa zaostruje svoj diskurz o migracijah, v Španiji naraščajo protesti proti priseljevanju, javno mnenje pa se vse bolj nagiba v desno. Visoke številke prošenj za azil so migracije ponovno postavile na špansko politično agendo, s čimer se je Sánchez znašel v položaju, ko je "glas iz množice" v primerjavi z ostalimi evropskimi voditelji, ki se odzivajo na naraščajoče skrbi svojih državljanov.

Minister je izjavil, da so protestniki pred hotelom v Eppingu, ki gosti prosilce za azil, "razburjeni z legitimnimi razlogi". Priznal je frustracije ljudi, medtem ko se policija pripravlja na morebitne nadaljnje nemire v prihodnjih dneh. Napetosti se osredotočajo na begunce, nastanjene v hotelih, kar kaže na naraščujoče strahove pred poletnimi nemiri.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.