Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive.
Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.
Izjave
"Če Trump napade Grenlandijo, bi bil to konec Nata – takrat bi se vse ustavilo …"
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost zveze Nato, katere članica je tudi Slovenija. Morebiten razpad ali resna kriza znotraj zavezništva bi korenito spremenila slovensko varnostno in zunanjepolitično strategijo. Poleg tega bi ameriški ekspanzionizem v Evropi porušil ravnovesje moči, kar bi se odrazilo na celotni celini.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno zamrznila obravnavo prošenj za priseljevanje iz 19 držav, ki jih ocenjujejo kot visoko tvegane. Ta ukrep je sledil streljanju v Washingtonu, v katerega je bil vpleten državljan Afganistana. Trump je ob tem izrazil ostro kritiko do priseljencev iz Somalije, rekoč, da jih ne želi v ZDA in da bi država z njihovim sprejemanjem 'šla v napačno smer'. Oblasti naj bi preiskovale tudi domnevne goljufije s sredstvi, povezane s somalijsko skupnostjo v Minnesoti, kjer naj bi se urad za priseljence pripravljal na obsežno operacijo.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle neposreden vojaški napad na Venezuelo, med katerim so ugrabile in iz države odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je v uradni izjavi poudaril, da so ameriške enote po uspešno izvedeni operaciji prevzele nadzor nad Madurom, ki se trenutno nahaja v ameriškem priporu zunaj meja svoje domovine. Napad predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden vojaški poseg v suverenost južnoameriške države.
Operacija se je zgodila po obdobju stopnjevanja napetosti, v katerem so ZDA venezuelski vrh obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in podpiranje narkokartelov. Predsednik Trump je za prihodnje ure že napovedal podrobnejšo novinarsko konferenco, na kateri bo pojasnil nadaljnje korake Washingtona in usodo venezuelskega političnega vodstva. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za enega najpomembnejših vojaških posegov ZDA v regiji v zadnjih desetletjih, ki bo močno vplival na stabilnost trga z nafto, kjer Venezuela zaseda ključno mesto zaradi svojih obsežnih rezerv.
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska v Caracasu izvedla obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trump je akcijo označil za spektakularen napad, ki po svojem obsegu in izvedbi nima primerjave v obdobju po drugi svetovni vojni. Po njegovih besedah bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo in upravljale z državo, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varen in premišljen prenos oblasti na nove civilne organe.
Operacija je vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki jih je Washington stopnjeval proti Madurovemu režimu. Trump je razkril, da je zunanji minister Marco Rubio že v stiku s podpredsednico Venezuele Delcy Rodríguez, ki naj bi izrazila pripravljenost na sodelovanje. Hkrati je ameriški predsednik izključil možnost, da bi državo v prehodnem obdobju vodila opozicijska voditeljica María Corina Machado, saj meni, da v domovini ne uživa zadostnega ugleda za vodenje države. Napovedana ameriška uprava v Venezueli naj bi preprečila, da bi se na oblast zavihtel voditelj s podobnimi avtokratskimi nagnjenji, kot jih je kazal Maduro.
Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je med pogovorom s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom izrazil mnenje, da bi morali Španijo izključiti iz zveze Nato. Razlog naj bi bil, ker Španija ne plačuje dovolj za obrambo. Trump in Stubb sta se dogovorila tudi za sodelovanje na področju ledolomilcev, ZDA pa naj bi Finski zagotovile obrambo pred Rusijo.
V Združenih državah Amerike so v soboto potekali množični protesti proti politiki predsednika Donalda Trumpa. V več kot 2500 mestih se je zbralo na milijone ljudi, ki so pod sloganom "Nimamo kraljev" opozarjali na nevarnost avtoritarnosti in izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpove politike do priseljencev. Organizatorji so poudarili, da želijo Trumpovi vladi poslati jasno sporočilo o branjenju demokracije.
Dogajanje neposredno vpliva na stabilnost zveze Nato, katere članica je tudi Slovenija. Morebiten razpad ali resna kriza znotraj zavezništva bi korenito spremenila slovensko varnostno in zunanjepolitično strategijo. Poleg tega bi ameriški ekspanzionizem v Evropi porušil ravnovesje moči, kar bi se odrazilo na celotni celini.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.