V Luandi, glavnem mestu Angole, že drugi dan zapored potekajo plenjenja supermarketov, pri čemer je glavna tarča veriga Angomart. Množica se je zbrala v revnejšem predelu Comarca in napadla supermarket, kar je povzročilo zaporo ceste. Policija je morala posredovati in sprožiti opozorilne strele v zrak, da bi razgnala ljudi.

Avstralsko obalno mesto je soočeno z uničenjem, saj naj bi bili domovi prebivalcev odplaknjeni v ocean. Medtem se v Združenem kraljestvu vrstijo protesti in ogorčenje zaradi vladnih načrtov za namestitev migrantov v novozgrajena stanovanja in hotele. Prebivalci mest, kot sta Waterlooville in Southport, izražajo zaskrbljenost zaradi domnevnih 'tajnih' načrtov in morebitnega 'kaosa', ki bi ga lahko prinesli novi prihodi, še posebej po preteklih nemirih na migrantskih lokacijah.

Španski otok Majorca se spopada z naraščajočo krizo, saj domačini trdijo, da je otok preobremenjen s turisti. Prebivalci opozarjajo na prekomerno število obiskovalcev in nekateri celo grozijo z izselitvijo. Protituristične skupine poudarjajo, da "ne potrebujejo več turistov" in napovedujejo "poletje kaosa", saj menijo, da so turisti glavni problem otoka.

Sukladno novim informacijama, sukob između skupina FPI i PWI-LS u Pemalangu, koji se dogodio 22. srpnja 2015., potaknut je pokušajem sprječavanja dolaska Habiba Rizieqa. Iako je bilo prethodnog dogovora, sukob je eskalirao, pri čemu se obje strane međusobno optužuju za iniciranje napada. Lokalna uprava za građansko jedinstvo i politiku (Kesbangpol) pokrajine Jateng nije uspjela posredovati u sukobu.

Velika Britanija se sooča z zaskrbljenostjo zaradi možnosti novih poletnih nemirov, leto dni po izgredih v Southportu. V zadnjem tednu so izbruhnili protimigrantski protesti v severovzhodnem Londonu, kar je privedlo do aretacije 16 oseb in poškodovanja osmih policistov. Nadaljnji protest je napovedan za 27. julij, kar dodatno zaostruje napetosti v državi.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so zajeli državo, po podatkih aktivističnih skupin povzpelo na najmanj 65. Medtem ko iranske oblasti skušajo razsežnost nemirov v javnosti zmanjšati in poročajo o nižjem številu žrtev, neodvisni viri opozarjajo na stotine ranjenih in na tisoče aretiranih protestnikov, ki so se odpravili na ulice po celotni državi. Iransko vodstvo vztraja pri uradni razlagi, da so dogodki pod nadzorom, vendar poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja s strani varnostnih sil. Aktivisti trdijo, da so represivni organi uporabili prekomerno silo pri zatiranju demonstracij, kar je privedlo do tragičnih izgub življenj v več mestih. Razmere ostajajo napete, saj se val nezadovoljstva kljub množičnim pridržanjem ne umirja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko poročila o številu ubitih še naprej nihajo glede na vir informacij. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi dejansko število žrtev lahko bilo še višje, saj je dostop do informacij v nekaterih delih države močno omejen zaradi motenj v komunikacijskih omrežjih.

V romunski občini Lungulețu, znani po pridelavi krompirja in zelja, so izbruhnili protesti zaradi prepovedi namakanja poljščin z vodo iz reke Dâmbovița in celo vodnjakov. Veolia, lastnica podjetja Apa Nova, ki trdi, da kmetje nezakonito črpajo njeno vodo, je sprožila spor, zaradi katerega so jandarmi aretirali kmeta, ki je namakal zelje. Nekdanji minister za kmetijstvo je dejanje oblasti označil za pretirano, saj so kmetom omejevali dostop do vode v času suše, kar bi lahko privedlo do socialnih nemirov, podobnih tistim v Cochabambi v Boliviji, kjer je privatizacija vode sprožila množične proteste.

Pakistansko zunanje ministrstvo je zaradi zaostrenih varnostnih razmer in nasilnih protivladnih protestov svoje državljane pozvalo, naj se izogibajo vsem nenujnim potovanjem v Islamsko republiko Iran. Pakistansko veleposlaništvo in konzulati so objavili nujne kontaktne številke ter pozvali tiste, ki so že v državi, k skrajni previdnosti in omejitvi gibanja. Protesti, ki so zajeli Iran, so posledica globoke gospodarske krize, visokih cen osnovnih dobrin in splošnega nezadovoljstva z režimom. Iranske oblasti so medtem okrepile dejavnosti za zatrtje največjih ljudskih nemirov v zadnjih letih, pri čemer vojska opozarja na strogo ukrepanje proti protestnikom. Napetosti so pritegnile tudi mednarodno pozornost, saj so iz Washingtona sporočili, da Združene države Amerike podpirajo iransko ljudstvo v njihovem boju za pravice. Razmere ostajajo nestabilne, saj se protesti iz gospodarskih središč širijo v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Stopnjevanje konfliktov sledi daljšemu obdobju nestabilnosti, ki se je začelo z drastičnim padcem vrednosti nacionalne valute rial. Zaradi blokad komunikacijskih kanalov in spleta, ki jih izvaja iranski režim, je pretok informacij o žrtvah in obsegu nasilja otežen, kar dodatno prispeva k odločitvi sosednjih držav za izdajo varnostnih opozoril.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protivladne protestnike označil za huligane in povzročitelje težav, ki naj bi po njegovih besedah delovali v interesu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej trdi, da udeleženci protestov z vandalizmom poskušajo ugoditi politiki Washingtona, s čimer je vrhovni voditelj ponovno uporabil retoriko zunanjih sovražnikov za diskreditacijo domačih nemirov. Kljub ostrim besedam oblasti so se Iranci v petek ponovno množično podali na ulice, kar predstavlja največje gibanje proti Islamski republiki v zadnjih treh letih. Protesti, ki so jih sprožile hude gospodarske in politične razmere, so se razširili po celotni državi, pri čemer demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe. Hamenejeve obtožbe o vmešavanju ZDA so neposredno povezane s predhodnimi grožnjami Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani režima. Napetosti v državi ostajajo na kritični ravni, saj iranske varnostne sile nadaljujejo z represivnimi ukrepi, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov. Retorika teokratskega vrha kaže na nepripravljenost za dialog s prebivalstvom, saj vsakršen upor interpretirajo kot voden iz tujine, kar dodatno zaostruje odnose med Teheranom in Zahodom.

V kraju Neustadt an der Weinstraße so prebivalci slišali sumljive zvoke iz kleti svoje hiše. Ob prihodu policije se je izkazalo, da ni šlo za vlomilca, temveč za parklja, ki je povzročil strah in paniko. Dogodek je poudaril, kako lahko nepričakovane situacije privedejo do napačnih domnev.

Nekdanji guverner Džakarte, Anies Baswedan, je obiskal dom žalujočih Affana Kurniawana, voznika ojek online, ki je umrl v nesreči. Baswedan se je udeležil molitve in pogreba na pokopališču Karet Bivak v osrednji Džakarti. Mati preminulega je dejala, da njen sin ni sodeloval na demonstracijah.

Županja Utrechta Sharon Dijksma se je v četrtek zvečer pred mestno hišo zapletla v pretep s pro-palestinskimi demonstranti, potem ko je poskušala pospremiti skupino iz sejemske dvorane. Nemiri so izbruhnili po glasovanju o bojkotu izraelskih izdelkov in organizacij. Županjo so morali na koncu odpeljati varnostniki, potem ko je bila tarča vzklikov in žalitev, nekateri viri pa poročajo, da je bila udeležena tudi v fizični obračun.

Protesti, imenovani 'Dobre težave', so se odvijali v četrtek po Združenih državah Amerike, vključno s Severnim Teksasom in zvezno državo Maine. Demonstracije so potekale v spomin na zapuščino pokojnega kongresnika Johna Lewisa, borca za državljanske in človekove pravice. Udeleženci so se zbrali v mestih, kot so Freeport, Calais in Houlton, da bi počastili njegovo delo in se zavzeli za nadaljevanje boja proti političnim nemirom.

Kemi Badenoch, vodja Konservativne stranke, je po letu dni vodenja napovedala preureditev svoje ekipe. V opoziciji stranka še vedno išče svoje mesto v britanski politiki, prizadevajoč si ostati relevantna kljub slabim rezultatom v anketah. Medtem je vodja laburistov Sir Keir Starmer izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovitev poletnih nemirov, pri čemer je poudaril nujnost popravila 'krhke' socialne strukture Velike Britanije, še posebej ob protestih pred hoteli, ki gostijo prosilce za azil.

23. julija 1967 so se v Detroitu začeli petdnevni smrtonosni nemiri, potem ko je jutranja policijska racija v nelicenciranem baru privedla do spopada z lokalnimi prebivalci. Dogodek je zaznamoval začetek enega najhujših državljanskih nemirov v zgodovini Združenih držav Amerike.

Downing Street opozarja na razpadanje socialnega tkiva Združenega kraljestva in nevarnost ponovitve lanskih nemirov. Sir Keir Starmer, vodja laburistov, je pozval ministre k nujnemu ukrepanju, da bi preprečili ponovitev poletnih nemirov. Medtem ko vlada išče rešitve za migrantsko krizo, je Nigel Farage izjavil, da je država blizu 'državljanske neposlušnosti'.

Mejna policija je v Nablusu aretirala osumljenca, ki je bil posnet, kako meče kamenje na varnostne sile. V ZDA so policisti aretirali 19-letnika, ki naj bi bil vpleten v zabod v East Bayu leta 2024.

Mozambiške oblasti nameravajo preganjati glavnega opozicijskega vodjo države, Venancia Mondlanea, zaradi državljanskih nemirov, ki so izbruhnili po spornih volitvah lani. To izhaja iz dokumenta, ki so ga tožilci predali Mondlaneu.

Španski premier Pedro Sánchez se je znašel pod vse večjim notranjim pritiskom, da bi sprejel strožjo migracijsko politiko. V času, ko Evropa zaostruje svoj diskurz o migracijah, v Španiji naraščajo protesti proti priseljevanju, javno mnenje pa se vse bolj nagiba v desno. Visoke številke prošenj za azil so migracije ponovno postavile na špansko politično agendo, s čimer se je Sánchez znašel v položaju, ko je "glas iz množice" v primerjavi z ostalimi evropskimi voditelji, ki se odzivajo na naraščajoče skrbi svojih državljanov.