Zmanjšanje zveznega financiranja programov, kot so Medicaid, pomoč v hrani in izobraževanju, je povzročilo zaskrbljenost v Pensilvaniji in Louisiani. Strokovnjaki v Pensilvaniji so opozarjali na morebitna zaprtja bolnišnic in povečanje števila lačnih otrok, medtem ko so v Louisiani izjavili, da so dobro pripravljeni na spremembe, vendar so se zavedali prihajajočih finančnih izzivov. Te zvezne zmanjšave so bile del širših prizadevanj, ki so jih kritiki poimenovali kot "velik, lep račun" Trumpove administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Donald Trump je od zveznega sodišča zahteval, naj Ruperta Murdocha zaradi starosti in zdravja čim prej zasliši v primeru klevetanja Jeffreyja Epsteina. Medtem je Dmitrij Medvedjev Trumpu grozil z vojno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoje grožnje s prevzemom Grenlandije z razočaranjem, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v pismu, ki so ga pridobili mednarodni mediji, zapisal, da se ne čuti več dolžnega "razmišljati zgolj o miru", ker mu Norveška ni podelila priznanja za domnevno ustavitev osmih vojn. Namesto tega je napovedal, da se bo odslej osredotočil izključno na interese Združenih držav Amerike. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo in da norveška vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Prav tako je ponovno potrdil neomajno podporo Norveške suverenosti Danske nad Grenlandijo. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, če te ne bodo privolile v pogajanja o statusu arktičnega otoka. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, so pozvali k umiritvi razmer in poudarili, da je treba spore reševati z diplomatskim dialogom. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da svet ne bo varen, dokler Združene države ne bodo imele popolnega nadzora nad Grenlandijo, pri čemer izpostavlja strateško nevarnost Rusije in Kitajske v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je izrazil ogorčenje, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. V uradnem dopisu je Trump zapisal, da se zaradi domnevne krivice ne čuti več dolžnega razmišljati zgolj o miru, kar so mednarodni analitiki in evropski uradniki ocenili kot neposredno grožnjo stabilnosti. V pismu je predsednik ZDA ponovil svoje težnje po priključitvi Grenlandije, pri čemer je izpodbijal dansko lastništvo nad otokom in trdil, da Danska ozemlja ne more zaščititi pred Rusijo in Kitajsko. Odzivi iz Evrope so bili ostri in polni posmeha, saj so se na spletu pojavili memi, ki pismo prikazujejo kot otroško risbo, napisano z voščenkami. Alain Berset, generalni sekretar Sveta Evrope, je v uvodniku za New York Times opozoril, da Trumpovo razmišljanje odraža hladnovojno miselnost in resno ogroža suverenost držav ter demokratično voljo grenlandskega ljudstva. Kljub temu da je Trump prejšnji teden od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado prejel njeno Nobelovo nagrado, je odbor poudaril, da priznanja ni mogoče prenašati na druge osebe. Znotraj Združenih držav Amerike so dogodki sprožili razprave o predsednikovem mentalnem zdravju. Nekateri politični analitiki in nasprotniki v republikanski stranki so pozvali k uporabi 25. amandmaja k ameriški ustavi, ki omogoča odstavitve predsednika, če ta ni sposoben opravljati svojih dolžnosti. Trump je hkrati na družbenih omrežjih napadel demokratsko poslanko Ilhan Omar in zahteval njeno zaprtje ali izgon, kar še dodatno stopnjuje notranjepolitične napetosti v državi tik pred ključnimi mednarodnimi pogajanji.

Nobelov nagrajenec za fiziko, Didier Queloz, bo 30. septembra v Gradcu predaval o revoluciji eksoplanetov in možnosti življenja v vesolju. Queloz in Michael Mayor sta leta 2019 prejela Nobelovo nagrado za fiziko za odkritje planeta zunaj našega osončja, ki kroži okoli zvezde. Njuna odkritja so pomembno prispevala k astronomiji in razumevanju vesolja.

Jorgen Watne Frydnes, predsednik norveškega Nobelovega odbora, je med obiskom Hirošime poudaril, da "jedrskega tabuja" ne smemo omejiti le na mesto, ki ga je prizadela atomska bomba. Njegov obisk sledi podelitvi Nobelove nagrade za mir preteklo leto organizaciji Japan Confederation of A- and H-Bomb Sufferers Organizations, znani tudi kot Nihon Hidankyo.

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi domnevnih prizadevanj pri ustvarjanju nacionalnih obveščevalnih podatkov za spodbujanje 'ruske zarote' in spodkopavanje predsedovanja Donalda Trumpa. Donald Trump je obtožil Obamo izdaje in pozval ministrstvo za pravosodje k takojšnjemu ukrepanju. Te obtožbe nakazujejo na močno polarizacijo in napetosti v ameriški politiki, pri čemer se nekdanji in sedanji predsednik neposredno napadata glede resnosti obtožb. Novica iz Osla, Norveška, dodaja nenavaden obrat k dolgoletnim obtožbam o vmešavanju v volitve in politično motiviranih dejanjih.

María Corina Machado, venezuelska aktivistka za človekove pravice in politična opozicijska voditeljica, je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Machado, ki Bitcoin označuje za "rešilno bilko" za Venezuelce, je nagrado delno posvetila predsedniku Trumpu. Poudarila je pomen Bitcoina za aktiviste v Venezueli.

Strokovnjaki menijo, da ameriški predsednik Donald Trump ne bo prejel Nobelove nagrade za mir, ki si jo močno želi, saj naj bi rušil mednarodni red, ki ga odbor za podeljevanje nagrade ceni. Imena kandidatov bodo znana 10. oktobra.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je z Donaldom Trumpom razpravljal o načrtih za obnovo Gaze po koncu vojne v naslednjih štirih mesecih. Medtem pa Jeffrey D. Sachs in Sybil Fares pozivata k ukinitvi ameriške podpore, kot jo je vodil Trump, za genocid v Gazi, pri čemer poudarjata, da si Trump želi Nobelovo nagrado za mir in bi jo lahko zaslužil s prizadevanji za mir v Ukrajini, vendar le, če bo končal tudi ameriško udeležbo pri konfliktu v Gazi.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Prejem Nobelove nagrade za mir s strani Maríe Corine Machado je sprožil mešane odzive. Machado se je počutila počaščeno in nagrado pripisala venezuelskemu ljudstvu. Chavizem je nagrado označil za politično motivirano in jo povezal z vplivom ameriškega državnega sekretarja. Podporniki poudarjajo, da nagrada predstavlja podporo demokraciji v Venezueli in nasprotuje poskusom prikrivanja Madurovega režima. Nekateri Venezuelci so izrazili nestrinjanje in poudarili njen poziv k sankcijam proti Venezueli v preteklosti.

Članki poročajo o razpravah glede Nobelove nagrade za književnost 2025, pri čemer se napoveduje, da bo nagrado prejel zahodni pisatelj. Jon Fosse, Nobelov nagrajenec za književnost, je spregovoril o svoji novi noveli in odnosu do vere. Objavljen je bil slovar o življenju in delu Maria Vargasa Llose, obstaja pa tudi seznam preteklih nagrajencev, vključno s petimi Španci.

Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Po večdnevnih posrednih pogovorih sta se Izrael in Hamas dogovorila o prvih korakih prekinitve ognja v Gazi, pri čemer Katar sporazum označuje kot prvo fazo končanja vojne. V kratkem naj bi začeli z izmenjavo talcev in zapornikov, izraelski vojaki pa naj bi se umaknili. Donald Trump, ki je posredoval pri dogovoru, načrtuje presenetljiv obisk in po mnenju izraelskega predsednika si zasluži Nobelovo nagrado za mir.

Norveški Nobelov odbor je napovedal, da bo v petek razglasil dobitnika Nobelove nagrade za mir. Za nagrado se poteguje 338 kandidatov, strokovnjaki pa menijo, da so možnosti Donalda Trumpa majhne.

Strokovnjaki menijo, da Donald Trump nima velikih možnosti za prejem Nobelove nagrade za mir, saj naj bi jo prejeli tisti, ki se ukvarjajo z zapostavljenimi zadevami. Medtem so Nobelovi funkcionarji kritizirali Trumpovo ravnanje z znanostjo, saj naj bi ogrozilo položaj ZDA kot vodilne znanstvene sile v svetu, kar bi imelo globalne posledice. Opozorili so, da bi lahko njegovo zmanjševanje sredstev za znanost povzročilo beg možganov.

Donald Trump je že večkrat namignil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, in bil zanjo že nominiran. Kljub temu strokovnjaki menijo, da je malo verjetno, da bi jo letos prejel. Trump sam trdi, da si nagrado zasluži zaradi pomoči pri reševanju osmih konfliktov, vključno z Gazo, vendar to po mnenju strokovnjakov zaenkrat ne bo dovolj.

Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Shimon Sakaguchi so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za odkritja o periferni imuniteti, natančneje o tem, kako se imunski sistem izogne napadanju telesnih tkiv preko mehanizmov imunske tolerance. Nagrado je podelila Nobelova skupščina Karolinska inštituta.