Donald Trump povezal zahteve po Grenlandiji z neprejemom Nobelove nagrade za mir

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne čuti več dolžnega prizadevati izključno za mir, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu neposredno povezal svojo neizpolnjeno ambicijo po prejemu prestižnega priznanja s ponovnim stopnjevanjem zahtev po ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Norveški premier je moral ameriškemu predsedniku ob tem pojasnjevati neodvisnost odbora in dejstvo, da vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Zaradi predsednikovega nezadovoljstva so se odnosi med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami ponovno zaostrili. Trumpov agresivnejši pristop do vprašanja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, v kombinaciji z osebnimi zamerami do norveških institucij, povzroča diplomatsko negotovost znotraj zveze NATO. Bela hiša je v preteklosti že kritizirala odbor, češ da daje prednost politiki pred dejanskimi mirovnimi prizadevanji, kar je predsednik zdaj uporabil kot utemeljitev za spremembo svoje zunanjepolitične drže. Dogodek odraža transakcijski pristop predsednika Trumpa do mednarodne diplomacije, kjer so varnostna in teritorialna vprašanja pogojena z osebnim priznanjem. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila do novih trgovinskih pritiskov na skandinavske države. Medtem ko Norveška poudarja avtonomijo Nobelovega odbora, se Washington vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm v odnosu do severnoevropskih partneric.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je v četrtek ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado je po srečanju pred ameriškim Kapitolom pojasnila, da dejanje predstavlja priznanje za Trumpovo zavezanost svobodi Venezuele, pri čemer je dogodek primerjala z zgodovinsko izmenjavo med markizom de Lafayettom in Simonom Bolivarjem. Bela hiša je ob tem objavila fotografijo, na kateri predsednik Trump ponosno razkazuje uokvirjeno zlato medaljo, uradniki pa so potrdili, da jo namerava obdržati. Norveški odbor za Nobelovo nagrado se je na dogodek odzval s pojasnilom, da je nagrada neločljivo povezana s prejemnikom in je ni mogoče uradno prenesti ali deliti. Kljub temu so dodali, da statut fundacije ne omejuje fizičnega razpolaganja z medaljo, diplomo ali denarnim delom nagrade. To pomeni, da lahko lavreati te predmete poljubno podarijo, prodajo ali shranijo, vendar v zgodovini kot uradni dobitnik nagrade ostane zapisana izključno oseba oziroma organizacija, ki ji je bila podeljena. Odzivi na to potezo so mešani, saj nekateri kritiki opozarjajo na nenavadnost situacije, ko politik prejme priznanje, ki ga sam ni osvojil. Trump, ki je v preteklosti že večkrat izrazil željo po tem prestižnem priznanju, je darilo sprejel z zahvalo. Čeprav fizična medalja zdaj počiva v rokah ameriškega predsednika, Maria Corina Machado pravno in zgodovinsko ostaja edina dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025, vključno z denarno nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron.