Donald Trump norveškemu premierju poslal pismo o Grenlandiji in Nobelovi nagradi

Ameriški predsednik Donald Trump je v uradnem sporočilu norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju neposredno povezal svoje grožnje s prevzemom Grenlandije z razočaranjem, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v pismu, ki so ga pridobili mednarodni mediji, zapisal, da se ne čuti več dolžnega "razmišljati zgolj o miru", ker mu Norveška ni podelila priznanja za domnevno ustavitev osmih vojn. Namesto tega je napovedal, da se bo odslej osredotočil izključno na interese Združenih držav Amerike. Norveški premier Støre je na Trumpove navedbe odgovoril s pojasnilom, da je Nobelov odbor neodvisno telo in da norveška vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Prav tako je ponovno potrdil neomajno podporo Norveške suverenosti Danske nad Grenlandijo. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami so se dodatno zaostrile, potem ko je Trump zagrozil z uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, če te ne bodo privolile v pogajanja o statusu arktičnega otoka. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, so pozvali k umiritvi razmer in poudarili, da je treba spore reševati z diplomatskim dialogom. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da svet ne bo varen, dokler Združene države ne bodo imele popolnega nadzora nad Grenlandijo, pri čemer izpostavlja strateško nevarnost Rusije in Kitajske v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu predsedniku vlade Jonasu Gahru Støreju in več evropskim veleposlanikom poslal pismo, v katerem je izrazil nezadovoljstvo, ker mu norveški odbor ni podelil Nobelove nagrade za mir. Trump je v sporočilu poudaril, da se po tej odločitvi ne čuti več dolžnega razmišljati izključno o miru, temveč se bo osredotočil na tisto, kar meni, da je primerno za interese Združenih držav Amerike. Svojo trditev je utemeljil s prepričanjem, da mu nagrada pripada, ker naj bi v preteklosti preprečil več kot osem vojn. Znotraj istega diplomatskega komuniciranja je Trump znova izpostavil svoje ambicije po prevzemu nadzora nad Grenlandijo in neposredno zagrozil Danski. Norveški premier Støre je v odzivu na predsednikove navedbe opozoril, da je odbor za podeljevanje nagrad popolnoma neodvisen od norveške vlade in da politika nima vpliva na njihove odločitve. Trumpovo povezovanje prestižnega priznanja z državno zunanjo politiko je v mednarodnih krogih sprožilo precejšnje začudenje in zaskrbljenost glede prihodnjih diplomatskih usmeritev Washingtona. Analitiki opozarjajo, da takšna retorika povečuje napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami, zlasti znotraj nordijske regije. Povezovanje ozemeljskih teženj po Grenlandiji z osebnim užaljenostjo zaradi nagrade nakazuje na nepredvidljivo fazo ameriške diplomacije, kjer bi osebni prestiž predsednika lahko igral ključno vlogo pri geopolitičnih odločitvah. Kljub temu da je Trump od venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado nedavno prejel njeno medaljo, se zdi, da to dejanje ni pomirilo njegovih ambicij po uradnem priznanju s strani norveškega odbora.

Nobelovo nagrado za mir leta 2025 je prejela voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado. Ruski ambasador je to označil za vmešavanje v notranje zadeve Venezuele. Machado je nagrado označila za spodbudo za osvajanje svobode. Med nominiranci za nagrado so bili tudi Studenti v blokadi. Medtem naj bi Donald Trump razmišljal o trgovinskih omejitvah proti Norveški, če mu ne bo podeljena Nobelova nagrada za mir.