V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Odbor za notranje zadeve deželnega zbora Severnega Porenja - Vestfalije se bo prihodnji teden sestal na izredni seji, na kateri bodo obravnavali okoliščine nedavnega spektakularnega vloma v Gelsenkirchnu. Dogodek, ki so ga mediji poimenovali 'Gelsenkirchen-Coup', je sprožil številna vprašanja o varnostnih ukrepih in učinkovitosti policijskega delovanja v regiji. Opozicijska stranka SPD je zahtevala podrobna pojasnila o poteku preiskave ter morebitnih pomanjkljivostih, ki so omogočile izvedbo tako zahtevnega kaznivega dejanja. Poslanci se bodo osredotočili predvsem na vprašanje, kako so storilci uspeli neopaženo izvesti vlom in ali so obstajale predhodne informacije, ki bi dogodek lahko preprečile. Razprava v deželnem zboru je ključna za zagotavljanje transparentnosti in povrnitev zaupanja javnosti v organe pregona, saj primer zaradi svoje drznosti močno odmeva v nemški javnosti. Rezultati seje bodo verjetno vplivali na prihodnje strategije varovanja kritične infrastrukture in dragocenih objektov.

Demokrati v predstavniškem domu ameriškega kongresa so ob peti obletnici napada na Kapitol objavili poročilo, v katerem trdijo, da je 33 posameznikov, ki jih je Donald Trump pomilostil zaradi sodelovanja v izgredih 6. januarja 2021, po izpustitvi storilo nova kazniva dejanja. Poročilo, ki so ga pripravili člani odbora za pravosodje, podrobno opisuje kriminalna dejanja teh oseb in hkrati opozarja na domnevno sporno prakso postavljanja nekaterih udeležencev takratnih dogodkov na visoke vladne položaje v trenutni administraciji. Vodja manjšine v predstavniškem domu Hakeem Jeffries je ob tem poudaril pomen ohranjanja spomina na dogodke, ki so ogrozili temelje ameriške demokracije. Na torkovem zaslišanju so nekdanji člani preiskovalne komisije in predstavniki demokratov izpostavili, da odločitve o pomilostitvah niso bile le politično motivirane, temveč naj bi neposredno vplivale na javno varnost. Poročilo predstavlja kritiko trenutne politike izvršne oblasti do tistih, ki so sodelovali v nasilnih protestih pred petimi leti. Razprava v kongresu odraža globoke politične delitve v Združenih državah Amerike glede interpretacije dogodkov na Kapitolu, pri čemer demokrati vztrajajo pri odgovornosti, medtem ko republikanska stran pogosto poudarja potrebo po spravi in odpravi domnevnih krivic s strani pravosodnega sistema.

Francoski televizijski in radijski voditelj Nagui je napovedal pravne postopke proti poslancu stranke UDR Charlesu Alloncleju, ki opravlja funkcijo poročevalca v parlamentarni preiskovalni komisiji o javni avdiovizualni dejavnosti. Spor se je zaostril, ko je Alloncle decembra lani javno izjavil, da se je Nagui v zadnjih desetih letih v Franciji najbolj obogatil na račun javnega denarja. Voditelj je te navedbe v ponedeljek, 5. januarja, odločno zavrnil in jih označil za neresnične ter škodljive. Nagui je v svojem odzivu poudaril, da njegove oddaje dejansko prinašajo znatne prihodke davkoplačevalcem in javni televiziji France Télévisions prek oglaševalskih sredstev. Po njegovih besedah so obtožbe o neupravičenem bogatenju izkrivljene, saj naj bi njegova produkcijska dejavnost ustvarjala dobiček za javni zavod. Alloncle, ki pripada desničarski struji pod vodstvom Érica Ciottija, vztraja pri preiskavi financiranja zunanjih sodelavcev v javnem medijskem prostoru, kar je sprožilo širšo politično razpravo o porabi proračunskih sredstev v medijih.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump pozval svoje podpornike, naj protestirajo, medtem ko uradne spominske plošče v čast policistom, ki so branili demokracijo, ni bilo mogoče najti. Poudarjeno je bilo, da ne smemo dovoliti, da bi Trump prepričal Ameriko, da se napad ni zgodil ali da je nedolžen.

Ali Khezrian, poslanec iranskega parlamenta iz Teherana, je razkril sporno namero družbe Persian Gulf Petrochemical Industries Company, ki je načrtovala nakup 2500 sončnih očal za svoje zaposlene. Po poročanju poslanca naj bi podjetje v državni lasti za ta namen namenilo približno 15 milijard iranskih tomanov (okoli 15 milijard iranskih rialov v prvotnem kontekstu), nakup pa bi se izvedel v trgovini, ki je v lasti legendarnega iranskega nogometaša Alija Daeija. Objava uradnega dokumenta je v iranski javnosti sprožila ostre kritike in vprašanja o gospodarnem ravnanju z državnimi sredstvi v času težkih gospodarskih razmer. Khezrian je v videoposnetku izpostavil, da takšni razsipni izdatki za luksuzne predmete niso le neprimerni, temveč kažejo na globlje težave znotraj uprave petrokemičnega giganta. Družba se za zdaj na obtožbe še ni odzvala, primer pa je postal predmet široke razprave o korupciji in nepotizmu v iranskem javnem sektorju.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Demokrati v odboru za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa so objavili podrobno poročilo, ki razkriva, da so številni udeleženci napada na Kapitol 6. januarja 2021 po tem dogodku storili nova kazniva dejanja. Poročilo navaja vsaj 23 oseb, ki so bile že obtožene zaradi vpletenosti v nemire, nato pa so v obdobju do druge inauguracije predsednika Donalda Trumpa ponovno kršile zakon. Med ugotovljenimi kaznivimi dejanji so načrtovanje umorov agentov zveznega preiskovalnega urada FBI iz maščevanja, nasilni napadi, davljenje in posest gradiv s spolno zlorabo otrok. Dokumentacija prav tako vključuje primere uboja zaradi nevarne vožnje pod vplivom substanc, kar po navedbah avtorjev poročila kaže na nadaljevanje nezakonitega ravnanja določenih posameznikov tudi po neuspešnem poskusu spodkopavanja demokratičnih procesov. Preiskava izpostavlja varnostna tveganja, ki jih predstavljajo radikalizirani posamezniki, vključeni v takratne nemire. Podatki so bili zbrani z namenom osvetliti dolgoročne posledice dogodkov iz leta 2021 in vpliv na splošno javno varnost v Združenih državah Amerike. Poročilo je bilo posredovano ključnim medijskim hišam in služi kot uradni dokumentacijski povzetek dejanj, ki so sledila prvotnim obtožnicam. Avtorji poudarjajo, da gre za resne kršitve zakonodaje, ki presegajo zgolj politično motivirano delovanje in neposredno ogrožajo življenja državljanov in uradnih oseb.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

Ukrajinski protikorupcijski organi so razkrili organizirano kriminalno skupino, ki je delovala znotraj vrhovne rade in vključevala člane vladajoče stranke Sluga naroda predsednika Volodimirja Zelenskega. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta vložila obtožnice proti petim poslancem, ki so osumljeni prejemanja podkupnin v zameno za glasovanje o določeni zakonodaji. Po navedbah preiskovalcev je skupina delovala sistematično in vztrajno, z namenom vplivanja na zakonodajne procese v državi. Preiskava, ki je vključevala prikrite metode delovanja, je potrdila, da so bili poslanci plačani za zagotavljanje podpore določenim odločitvam v parlamentu. Med osumljenci, ki jih navaja portal Ukrajinska pravda, so poslanci Jevgen Pivarov, Igor Negulevski in Olga Vasilivska-Smagljuk. Ta razkritja predstavljajo velik izziv za administracijo predsednika Zelenskega, saj so protikorupcijski organi poudarili, da so te dejavnosti del širše strategije boja proti korupciji na najvišjih ravneh oblasti, kar ostaja ključni pogoj za mednarodno pomoč in približevanje države Evropski uniji.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA podal ključne informacije o preiskavah dogodkov 6. januarja in ravnanja s tajnimi dokumenti, ki bremenijo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Dokumenti in videoposnetki zaslišanja, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, so osvetlili napetosti med Smithom in republikanskim kongresnikom Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski izpiski nekaterih kongresnikov, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na visoko stopnjo strahu in neposredne stike z Belo hišo med vdorom v Kapitol. Analitiki opozarjajo, da je Jordan poskušal z objavo gradiva v času praznikov zmanjšati pozornost javnosti na lastno vlogo v takratnih dogodkih. Smith je med zaslišanjem poudaril, da je preiskave vodil izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov, hkrati pa je razkril, da zaradi omejitev, ki jih je postavila sodnica Aileen Cannon, ni vpogledal v drugi del svojega uradnega poročila o tajnih dokumentih. Poleg tega je Smith med osemurnim zaslišanjem podvomil v nekatere dele pričanja Cassidy Hutchinson, ki so po njegovem mnenju temeljili na slišanem in ne na neposrednem opažanju, kar bi lahko vplivalo na dokazno vrednost njenih izjav v morebitnem sodnem postopku.

Novi dokumenti, ki so bili objavljeni na silvestrovo, so razkrili podrobnosti zaprtega zaslišanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA. Dokumentacija, ki vključuje prepise in video posnetke, kaže na napeto izmenjavo mnenj med Smithom in predsednikom odbora Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski zapisi nekaterih poslancev ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrili neposredne stike z Belo hišo v času nemirov. Posebni tožilec je poudaril, da so bili ti podatki pridobljeni zaradi sumljivih komunikacij ključnih Trumpovih sodelavcev, kot sta bila Boris Ephsteyn in Rudy Giuliani. Analitiki in pravni strokovnjaki so po pregledu gradiva ocenili, da je Jordan poskušal z objavo na zadnji dan leta zmanjšati medijsko pozornost in prikriti lastno vlogo v takratnem dogajanju. Smith je med osemurnim zaslišanjem ostal pri stališču, da so bili kazenski postopki proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Obenem je priznal, da določenih delov uradnega poročila ni odprl, ker mu je to prepovedala odredba sodnice Aileen Cannon v povezavi s preiskavo zaupnih dokumentov na Floridi. Smith je prav tako komentiral pričanje nekdanje uslužbenke Bele hiše Cassidy Hutchinson, ki ga je v določenih delih označil za posredno (hearsay), kar so nekateri republikanci interpretirali kot spodkopavanje ključne priče. Objava teh gradiv predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj republikancev, da bi pod vprašaj postavili integriteto tožilčevih preiskav. Kljub ostrim vprašanjem o metodah dela in uporabi sodnih nalogov za pridobivanje podatkov o poslancih, je Smith vztrajal, da bi dokazi, ki so bili zbrani, na poštenem sojenju zadoščali za obsodbo. Dokumenti potrjujejo globoko politično polarizacijo znotraj ameriškega pravosodnega sistema in zakonodajne veje oblasti.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa podal ostro oceno vloge Donalda Trumpa pri dogodkih 6. januarja 2021. Smith je poudaril, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol ne bi prišlo brez neposrednega delovanja takratnega republikanskega predsednika, ki ga je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Med celodnevnim zaslišanjem za zaprtimi vrati, katerega prepis in posnetek so republikanci objavili v sredo, je Smith odločno branil neodvisnost svojih preiskav. Kljub očitkom republikanskih poslancev o politični motiviranosti pregona je Smith vztrajal, da so bile obtožnice vložene na podlagi trdnih dokazov o kaznivih dejanjih, ki so bila storjena v Trumpovo korist. Ob tem je zavrnil trditve, da bi Trumpove izjave o domnevnih volilnih prevarah spadale pod zaščito svobode govora, saj prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufivih namenov v okviru kriminalne zarote. Odzivi na Smithovo pričevanje so v republikanskem taboru sprožili val ogorčenja. Zavezniki Donalda Trumpa so tožilca označili za tirana in zahtevali njegovo zaprtje, medtem ko so nekateri uradniki Trumpove administracije javno pozivali k aretacijam preiskovalcev. Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da dogodki iz leta 2021 in Trumpov odnos do pravne države v tistem obdobju ključno oblikujejo naravo njegovega trenutnega, drugega predsedniškega mandata.

Ameriški kongres je v sredo javno objavil prepis pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je pred člani odbora za pravosodje za zaprtimi vrati pojasnjeval potek dveh sedaj ustavljenih kazenskih preiskav proti predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je razkril, da je še v času pred novembrskimi volitvami razmišljal o vložitvi obtožnic proti domnevnim sostorilcem v primeru poskusa spodkopavanja rezultatov volitev 6. januarja 2021. Po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah so bili postopki v skladu s politiko ministrstva za pravosodje, ki prepoveduje pregon aktualnega predsednika, prekinjeni. Med zaslišanjem je Smith branil svoje delo in poudaril, da so bile njegove odločitve osnovane na dokazih in črki zakona, ne pa na političnih motivih. Izpostavil je, da se je njegova ekipa pripravljala na pričanja številnih Trumpovih zaveznikov, ki so privolili v sodelovanje s tožilstvom. Objava prepisa prihaja v času povečanih napetosti med republikanci, ki Smithu očitajo zlorabo pooblastil, in zagovorniki vladavine prava, ki v objavi dokumentov vidijo priložnost za transparentnost nad delovanjem tožilstva v enem najpomembnejših pravnih procesov v zgodovini ZDA.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa odločno zagovarjal utemeljenost obtožnic proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je poudaril, da so preiskovalci razpolagali z dokazi, ki bi krivdo onkraj razumnega dvoma potrdili tako v primeru poskusa spodkopavanja volitev leta 2020 kot v primeru neustreznega ravnanja s tajnimi dokumenti. Po njegovih besedah se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Trumpovih dejanj, slednjega pa je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti. Med pričanjem je Smith vztrajno zavračal očitke republikanskih zakonodajalcev o politični motiviranosti pregona ali domnevnih pritiskih predsednika Joeja Bidna in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Zaradi navodil ministrstva za pravosodje, ki so bila poslana tik pred začetkom zaslišanja, se Smith ni mogel podrobneje opredeliti do primera o tajnih dokumentih, zato se je večina razprave osredotočila na dogodke po volitvah leta 2020. Transkript pričanja, ki obsega 255 strani, razkriva, da Smith svoja dejanja vidi kot nujna za zaščito ustavnega reda, saj za Trumpova dejanja v ameriški zgodovini po njegovem mnenju ni precedensa.

Andreas Hanger, vodja poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) v parlamentarni preiskovalni komisiji, je pozval opozicijsko svobodno stranko (FPÖ), naj se opraviči policiji, pravosodju in avstrijskemu prebivalstvu. Hangerjeve zahteve so posledica obtožb, ki jih je FPÖ podala v zvezi s preiskavo smrti nekdanjega visokega uradnika na ministrstvu za pravosodje Christiana Pilnacka. Po Hangerjevih besedah so bili očitki svobodnjakov o domnevnih nepravilnostih pri delu preiskovalnih organov že v celoti ovrženi. Poslanec ljudske stranke je v pogovoru za tiskovno agencijo APA poudaril, da preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na pobudo opozicije, predstavlja nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja. Hanger meni, da preiskava nima več nobene vsebinske podlage, saj so dokazi potrdili pravilnost postopkov uradnih organov. Spor med vladajočo ÖVP in opozicijsko FPÖ se tako stopnjuje sredi delovanja komisije, ki naj bi razjasnila politične vplive na pravosodni sistem v Avstriji.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila nove podrobnosti o svojem razhodu z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil po njenih navedbah posledica vprašanja objave zaupnih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Greenova, ki je napovedala odhod iz kongresa po dveh mandatih, je v pogovoru za New York Times pojasnila, da je sprva ignorirala Trumpove tesne vezi s pokojnim spolnim prestopnikom, vendar so se njeni dvomi okrepili po srečanju s preživelimi žrtvami na odboru za nadzor predstavniškega doma. Po njenih besedah naj bi Trump nasprotoval razkritju dokumentov, ker naj bi se bal, da bodo njegovi prijatelji ob tem oškodovani. Istočasno se v ameriški javnosti nadaljujejo razprave o tako imenovanem sindromu Trumpove norosti (Trump Derangement Syndrome), kjer kritiki opozarjajo na nenormalno vedenje bivšega predsednika in njegove napade na demokratične institucije. Kolumnisti in politični analitiki izpostavljajo Trumpovo nagnjenje k obravnavanju sodržavljanov kot sovražnikov ali zgolj rekvizitov za politično promocijo. Ta diskurz dopolnjuje že tako napeto ozračje okoli Trumpovih preteklih povezav z Epsteinom, ki ostajajo ena najbolj spornih tem njegove politične kariere in povzročajo trenja znotraj same republikanske stranke.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je objavil celoten prepis in videoposnetek pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je decembra več kot osem ur odgovarjal na vprašanja o zveznih preiskavah proti Donaldu Trumpu. Smith je med zaslišanjem poudaril, da do vdora v Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez delovanja takratnega predsednika Trumpa, ki je po njegovih besedah aktivno spodkopaval zaupanje v izide volitev. Pričanje je potekalo v napetem političnem vzdušju, kjer so republikanski člani odbora Smithu očitali politično motiviran pregon. Posebni tožilec je v svojem zagovoru pojasnil, da so bile preiskave glede ravnanja s tajnimi dokumenti in poskusov razveljavitve volitev v letu 2020 utemeljene na dokazih in spoštovanju pravne države. Izpostavil je, da je bila njegova naloga zaščititi integriteto ameriških institucij, kljub vztrajnim kritikam Trumpovih podpornikov v kongresu. Objava teh gradiv omogoča javnosti vpogled v podrobnosti postopkov, ki so zaznamovali ameriško politično in pravno krajino v zadnjem letu. Smith je ob tem ponovil, da so bila njegova dejanja v skladu s pooblastili ministrstva za pravosodje.

Predsednik odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa James Comer je napovedal, da se bodo 7. januarja pričela javna zaslišanja glede domnevnih obsežnih goljufij v programih socialnega varstva v zvezni državi Minnesota. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti v javnih programih pomoči, pri čemer republikanski člani odbora pozivajo guvernerja Minnesote Tima Walza k pričanju o delovanju domnevnih kriminalnih združb, ki naj bi izkoriščale državna sredstva. Na prvem zaslišanju bodo poleg zveznih preiskovalcev nastopili tudi državni predstavniki Minnesote, vključno s Kristin Robbins, Walterjem Hudsonom in Marion Rarick. Republikanska večina v odboru zahteva pojasnila o nadzoru nad porabo proračunskega denarja, saj sumijo, da so bile državne institucije pod vodstvom Walza premalo pozorne na sistemske zlorabe. Zaslišanja bodo ključna za določitev morebitne kazenske odgovornosti in uvedbo strožjih zveznih predpisov za preprečevanje finančnih malverzacij v socialnih programih.