Hrvaško opozicijsko poslanko Dalijo Orešković je med včerajšnjo razpravo v saboru stresel električni tok. Incident se je zgodil v trenutku, ko je za govornico stal poslanik stranke HDZ Marko Pavić. Poslanka se je med njegovim izvajanjem sklonila, nakar je dvorano prekinil njen krik, saj je prišla v stik z električno napetostjo pod svojo klopjo. Podpredsednik parlamenta je nemudoma prekinil sejo in poslanko vprašal, če je v redu oziroma če potrebuje zdravniško pomoč. Oreškovićeva je po začetnem šoku začela mahati z roko in nakazala, da incident ni pustil hujših posledic, čeprav je bil dogodek za prisotne v dvorani precej srhljiv. Dogodek so ujele tudi parlamentarne kamere, ki so zabeležile glasen krik in odziv preostalih poslancev. Tehnične službe sabora bodo morale preveriti ustreznost električnih napeljav v dvorani, da bi preprečile podobne dogodke v prihodnje. Čeprav so poškodbe pri tovrstnih incidentih lahko nevarne, se je v tem primeru vse končalo brez potrebe po nujni medicinski intervenciji, razprava pa se je po kratkem premoru nadaljevala.

Nova češka vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša je po dolgotrajni in burni razpravi v parlamentu uspešno prestala glasovanje o zaupnici. Za potrditev vlade je glasovalo 108 poslancev, medtem ko jih je 91 glasovalo proti. Glasovanje se je odvilo po več kot 25 urah razprave, v kateri so se kresala mnenja o prihodnji usmeritvi države in sestavi vladne koalicije. Potrditev vlade pomeni stabilizacijo političnih razmer na Češkem, saj država po volitvah potrebuje operativno izvršilno oblast za sprejemanje ključnih zakonov in proračunskih odločitev. Premier Babiš je po zmagi v parlamentu napovedal takojšen začetek izvajanja zastavljenega vladnega programa, ki vključuje gospodarske reforme in socialne ukrepe. Kljub uspešnemu glasovanju opozicija ostaja kritična do premierja in njegove ekipe, kar napoveduje zahtevno delo v parlamentu prihodnje mesece. Uspeh češke vlade sledi podobnim političnim preizkušnjam v drugih evropskih prestolnicah, kar kaže na splošno politično dinamiko v regiji, kjer se manjšinske ali koalicijske vlade pogosto spopadajo z močnim nasprotovanjem v zakonodajnih telesih.

Nemški zvezni parlament je v četrtek z večino glasov zavrnil predlog o prepovedi delovanja levičarskih ekstremističnih struktur, znanih pod imenom Antifa. Predlog, ki ga je vložila stranka Alternativa za Nemčijo (AfD), je zahteval, da zvezna vlada uporabi zakon o društvih za razpustitev teh mrež na državni ravni. Vse preostale parlamentarne frakcije, vključno s CDU/CSU, SPD, Zelenimi in Levico, so glasovale proti predlogu. Predstavniki stranke AfD so v razpravi poudarili, da se te skupine organizirajo in povezujejo z namenom izvajanja nasilnih dejanj, kar so označili za obliko terorja. Po njihovem mnenju je zavrnitev predloga dokaz pristranskosti drugih političnih sil pri obravnavi ekstremizma. Po drugi strani so nasprotniki predloga trdili, da so obstoječi zakonski mehanizmi za pregon kaznivih dejanj zadostni in da je predlog politično motiviran poskus kriminalizacije celotnega spektra antifasistov. Zavrnitev predloga pomeni, da Antifa v Nemčiji ostaja brez enotne krovne prepovedi, čeprav varnostne službe še naprej spremljajo dejavnosti posameznih skupin, ki so opredeljene kot levičarski ekstremisti. Odločitev odraža globoko politično polarizacijo v Nemčiji glede vprašanja, kako opredeliti in sankcionirati militantni aktivizem, ki se sklicuje na boj proti fašizmu.

Francoska vlada je prekinila razprave o proračunu za leto 2026 v narodni skupščini do torka in razmišlja o uporabi ustavnega člena 49.3 ali izdaji vladne uredbe, da bi sprejela proračun. Amélie de Montchalin je stranki LFI in RN obtožila sabotaže proračuna.

Nova češka vlada, ki jo vodi premier Andrej Babiš, je po dolgotrajni parlamentarni razpravi uspešno prestala glasovanje o zaupnici. Babiš, ki velja za desnosredinskega politika in uspešnega podjetnika, je s svojo ekipo pridobil potrebno podporo za začetek polnega mandata, kar končuje obdobje politične negotovosti v državi. Razprava v parlamentu je trajala več ur, pri čemer so opozicijski poslanci izpostavljali predvsem pomisleke glede premierjevega preteklega delovanja. Novi predsednik vlade je že ob nastopu funkcije nakazal spremembo v zunanji politiki države. Izrazil je kritično stališče do trenutne oblike pomoči Ukrajini in do nekaterih vidikov evropske podnebne politike, kar bi lahko pomenilo tesnejše sodelovanje s preostalimi članicami Višegrajske skupine. Kljub kritikam na račun Bruslja pa Babiš poudarja, da ostaja Češka zavezana članstvu v Evropski uniji, vendar si bo prizadeval za reforme, ki bi državam članicam vrnile več suverenosti. Sestava nove vlade in njena politična usmeritev odražata premik Češke proti bolj pragmatični in suverenistični politiki. Pričakuje se, da bo vlada v ospredje postavila gospodarska vprašanja in zaščito nacionalnih interesov znotraj evropskih integracij. Mednarodni opazovalci bodo pozorno spremljali, kako bodo Babiševa stališča vplivala na enotnost Evropske unije pri ključnih vprašanjih varnosti in okoljevarstva.

Po spektakularnem vlomu v Gelsenkirchnu, ki je v Nemčiji sprožil številne razprave o varnosti, bo primer zdaj obravnaval deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije. Opozicijska socialdemokratska stranka (SPD) je namreč uradno zahtevala sklic izredne seje, na kateri bi razjasnili okoliščine dogodka in morebitne sistemske pomanjkljivosti. V središču razprav bodo predvsem vprašanja o odzivnem času varnostnih organov in učinkovitosti varovanja objektov, ki so tarča tovrstnih drznih kriminalnih dejanj. Politični pritisk na deželno vlado se stopnjuje, saj želi opozicija pridobiti odgovore o tem, kako je bilo mogoče izvesti tako kompleksen podvig brez takojšnjega posredovanja. Primer ne odpira le vprašanj o konkretni kriminalni preiskavi, temveč tudi o širši varnostni politiki v deželi. Pričakuje se, da bo poročilo pristojnega ministrstva osvetlilo podrobnosti, ki jih preiskovalci zaradi interesa preiskave do zdaj niso razkrili javnosti.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v hrvaškem saboru ostro kritiziral predsednika države Zorana Milanovića in ga obtožil vodenja izolacionistične zunanje politike. Po Plenkovićevih besedah hrvaška vojska zaradi predsednikovih odločitev ne sodeluje v vojaškem segmentu sestankov t. i. koalicije voljnih, kar naj bi škodovalo ugledu države med mednarodnimi partnerji. Premier je poudaril, da mora biti Hrvaška prisotna pri odločanju za skupno mizo s svojimi zavezniki, namesto da se pod Milanovićevim vodstvom oddaljuje od ključnih varnostnih pobud. Spor med vodilnima politikoma se je dodatno zaostril z osebnimi diskreditacijami, pri čemer je Plenković opoziciji in predsedniku očital pomanjkanje državniške drže. Premier je izpostavil, da Milanovićeva politika neposredno vpliva na operativno vključevanje hrvaških oboroženih sil v mednarodne operacije in koordinacije. Plenković trdi, da takšno ravnanje povzroča spore z zavezniki in slabi hrvaški zunanjepolitični položaj. Razprava v saboru je razkrila globok razkol v hrvaškem državnem vrhu glede obrambne politike in sodelovanja v okviru zveze NATO ter Evropske unije. Medtem ko vlada zagovarja aktivno vlogo in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti, predsednik Milanović vztraja pri bolj zadržani drži, kar premier interpretira kot škodljivo delovanje, ki Hrvaško potiska na rob pomembnih mednarodnih dogajanj.

Poslanec vladajoče stranke v Južni Koreji je vložil resolucijo za izključitev 45 opozicijskih poslancev, ki naj bi preprečevali pridržanje nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola zaradi njegove vpletenosti v obtožbe o vojaškem pravu. Na Tajvanu pa opozicija protestira pred predčasnimi volitvami, ki naj bi ciljale na 'pro-kitajske' poslance, kar bi lahko prevesilo ravnotežje moči v korist vladajoče Demokratske progresivne stranke. V obeh primerih gre za očitke o političnem blokiranju in vplivanju na pravosodje ter izid volitev.

V češkem poslanskem domu se je tretji dan zapored nadaljevala burna razprava pred glasovanjem o zaupnici manjšinski vladi, ki jo sestavljajo gibanje ANO, stranka SPD in Motoristi sebi. Kljub dolgotrajnim pogajanjem in razpravam je bilo pred četrtkovim glasovanjem k besedi prijavljenih še več kot dvajset poslancev. Postopek so zaznamovale tudi interpelacije proti ministrom in predsedniku vlade Andreju Babišu. Sejo je zaznamoval oster verbalni spopad med premierjem Babišem in predstavniki Piratske stranke. Babiš je Piratoma očital ekstremizem in trdil, da v parlamentu ne bodo dosegli nobenih političnih ciljev. Premier je javno podvomil o njihovi legitimnosti za vlaganje interpelacij, kar je dodatno zaostrilo odnose med vladno koalicijo in opozicijo, ki vladi očita pomanjkanje transparentnosti. Politična negotovost na Češkem se stopnjuje, saj usoda vlade ostaja nejasna zaradi tesne porazdelitve moči v parlamentu. Opozicijske stranke kritizirajo predvsem vključitev desnih populističnih sil v vladno koalicijo, medtem ko Babiš vztraja pri nujnosti stabilne izvršilne oblasti za izvedbo gospodarskih reform. Glasovanje o zaupnici bo določilo politično pot države v prihodnjem obdobju.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Predsednik češke poslanske zbornice in vodja gibanja SPD Tomio Okamura je po ponedeljkovem srečanju koalicijskega sveta izjavil, da vsebina njegovega novoletnega nagovora ni bila tema pogovorov. Okamura je novinarjem po dvournem sestanku pojasnil, da v celoti stoji za svojimi besedami in bi nagovor brez oklevanja ponovil v enaki obliki. Njegove izjave so sprožile ostre odzive v političnem prostoru, saj opozicija zaradi vsebine govora zahteva glasovanje o njegovem odpoklicu s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Kljub pritiskom opozicijskih strank, ki Okamuri očitajo neprimernost in širjenje spornih stališč, politik trdi, da so njegovi volivci nad nagovorom navdušeni. Svet koalicije se po njegovih besedah ni posvetil vprašanju njegovega odstopa ali razrešitve, kar nakazuje na trenutno stabilnost njegovega položaja znotraj vladajoče strukture, medtem ko napetosti med koalicijo in opozicijo glede vodenja parlamenta ostajajo visoke.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Glavni tajnik stranke HDZ in predsednik parlamentarnega odbora za zakonodajo Krunoslav Katičić je v soboto ostro kritiziral opozicijsko stranko SDP glede postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča in novih ustavnih sodnikov. Po njegovih besedah HDZ ponuja konkretne rešitve za zapolnitev sodniških mest, medtem ko naj bi si SDP prizadevala za izigravanje volje hrvaških državljanov in blokado ključnih institucij sodne oblasti. Spor glede imenovanja vrhovnih in ustavnih sodnikov se je stopnjeval po neuspešnih pogajanjih med vlado in opozicijo, ki trajajo že od začetka januarja 2026. Katičić trdi, da opozicija pod vodstvom Siniše Hajdaša Dončića postavlja sporne pogoje, ki onemogočajo ustavno predviden postopek izbire. To dogajanje dodatno poglablja politični razkol med vodilnima strankama v državi. Dogajanje poteka v času, ko se SDP sooča tudi z notranjimi pretresi. Odhodi vidnih članov v preteklem letu, zlasti v Splitu, so stranko oslabili, kar HDZ izkorišča za utrjevanje svojega položaja kot stabilne politične sile. Kljub temu opozicija vztraja pri svojih stališčih glede reforme pravosodja in pogojev za imenovanje visokih sodnikov.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Francoska narodna skupščina je v sredo razpravljala o dveh mocijah nezaupnice vladi premierja Michela Barnierja, ki sta ju ločeno vložili stranki Nepokorna Francija (LFI) in Narodni zbor (RN). Razlog za ta parlamentarni postopek je nestrinjanje s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in državami južnoameriškega bloka Mercosur, ki mu Francija uradno nasprotuje, vendar vladi kritiki očitajo premalo odločno ukrepanje na ravni Bruslja. Kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju celotnega francoskega političnega prostora omenjenemu trgovinskemu sporazumu, možnosti za uspeh mocij ostajajo minimalne. Socialistična stranka (PS) in Republikanci (LR) so namreč že napovedali, da pobud skrajno levega in skrajno desnega pola ne bodo podprli, saj si ne želijo destabilizacije vlade v tem trenutku. Politični analitiki poudarjajo, da gre pri glasovanju predvsem za simbolno dejanje in stopnjevanje pritiska na vlado, da uporabi vse razpoložljive mehanizme, vključno z vetom v Evropskem svetu, za preprečitev podpisa sporazuma. Vlada pod vodstvom Michela Barnierja vztraja, da sporazum v trenutni obliki za Francijo ni sprejemljiv zaradi neizpolnjevanja okoljskih in kmetijskih standardov.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.