Nemški bundestag zavrnil predlog za prepoved gibanja Antifa

V nemškem bundestagu se je začela razprava o spremembah zakona o poslancih, ki bi lahko bistveno omejile delovanje opozicijske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Predlog, ki ga podpira predsednica bundestaga Julia Klöckner, predvideva ukinitev plačil za sodelavce poslancev, v kolikor urad za varstvo ustave glede njih izrazi varnostne pomisleke. Ukrep bi v praksi pomenil, da bi parlamentarna uprava lahko zavrnila izplačilo plač in prepovedala vstop v poslopje tistim uslužbencem, ki so prepoznani kot desničarski skrajneži. Bernd Baumann, prvi parlamentarni poslovodja frakcije AfD, je ostro kritiziral predlagane spremembe in jih označil za napad na demokracijo ter poskus hromljenja delovne sposobnosti stranke. Po njegovih besedah gre za zlorabo urada za varstvo ustave z namenom izključevanja opozicije iz političnega prostora. Stranka trdi, da gre za uvedbo avtoritarnih metod, ki naj bi služile interesom uveljavljenih strankarskih struktur. Politična napetost v Nemčiji se s tem stopnjuje, saj gre za enega v nizu ukrepov, s katerimi poskušajo tradicionalne stranke omejiti vpliv AfD. Predlagana vezava plačil na varnostno odobritev predstavlja precedens v nemškem parlamentarizmu, saj neposredno posega v avtonomijo poslancev pri izbiri njihovega osebja. Razprava o zakonodaji se odvija v času povečanega nadzora nad dejavnostmi AfD na zvezni in deželni ravni.

Nemški Bundestag je zaostril pravila in povišal globe za poslance, ki uporabljajo "sovražni govor" ali "hujskanje", kar naj bi bil odgovor na ostrejšo retoriko, ki jo v parlament prinaša stranka AfD (Alternativa za Nemčijo). Spremembe pravil so sprožile razprave o tem, kdo bo odločal o tem, kaj šteje za "neprimerno vedenje" in kdo bo prejel opomin.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do korenitih političnih sprememb, potem ko je ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst socialdemokratov (SPD) končal sodelovanje z Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Namesto pričakovanih predčasnih volitev se zdaj oblikuje nova koalicija med SPD in Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki bi deželi lahko vladala do leta 2029. Ta premik je sprožil ostre odzive opozicije, predvsem strank AfD in BSW, ki sta v deželnem parlamentu neuspešno zahtevali razpis novih volitev. Predstavniki BSW so dogajanje označili za »spremembo režima« in SPD obtožili, da s poljubnim izbiranjem partnerjev po volitvah spodkopava zaupanje volivcev v demokratične procese. Po mnenju vodje frakcije BSW Nielsa-Olafa Lüdersa gre za popravljanje volilnega izida, kar bi lahko dolgoročno odvrnilo državljane od odhoda na volišča. Kljub kritikam se zdi, da bo nova rdeče-črna koalicija stabilna, težave pa bi utegnila imeti le pri vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko večino. Politične napetosti so se dodatno zaostrile tudi v sosednji zvezni deželi Saški-Anhalt, kjer je ministrski predsednik Reiner Haseloff prav tako napovedal odstop, kar nakazuje na širšo politično nestabilnost na vzhodu Nemčije. Dogajanje odražajo globoke razpoke znotraj nemškega strankarskega sistema, kjer tradicionalne stranke iščejo načine za ohranitev oblasti ob vzponu novih političnih sil.