Profesor Andrzej Zoll se je znašel pod drobnogledom tožilstva zaradi obtožb, da naj bi Szymona Hołownio spodbujal k prekoračitvi pooblastil pri zaprisezi Karola Nawrockega, kar je Zoll zanikal. Napoved tožilstva o zaslišanju Hołownie zaradi njegovih izjav o 'državnem udaru' je zaostrila spor v vladni koaliciji, saj so politiki stranke Polska 2050 menili, da so Hołownijeva pojasnila zaključila zadevo. Medtem so bili v Čenstohovi aretirani in obtoženi dva moška, stara 17 in 30 let, zaradi napada na dva afriška državljana.

Madžarski premier Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz-KDNP predstavil 106 kandidatov za prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma potekale aprila. V svojem nagovoru je volitve opredelil kot ključno prelomnico in izbiro med mirom in vojno, s čimer je nadaljeval svojo ostro retoriko proti opoziciji in politikam Bruslja. Orban je poudaril, da bo končna lista kandidatov potrjena do februarja, do takrat pa se stranka osredotoča na mobilizacijo volilnega telesa. Premier je v svojem govoru znova kritiziral Evropsko unijo in njeno zunanjo politiko, pri čemer je madžarsko opozicijo obtožil podpiranja vojaških konfliktov. Po njegovih besedah je le zmaga stranke Fidesz jamstvo, da Madžarska ne bo neposredno vključena v mednarodne spore. Takšna retorika je del širše strategije, s katero Orban utrjuje svojo pozicijo kot zaščitnik nacionalnih interesov pred domnevnimi zunanjimi pritiski. Dogodek na kongresu predstavlja uradni začetek predvolilne kampanje, v kateri bodo vprašanja varnosti in suverenosti očitno igrala osrednjo vlogo. Orbanove izjave so neposredno povezane z njegovimi prejšnjimi opozorili o naraščajočih napetostih v regiji, s čimer želi volivce prepričati o nujnosti stabilne in preizkušene vlade v negotovih geopolitičnih razmerah.

Najnovejša javnomnenjska raziskava inštituta Pollster kaže na tesen izid med vladajočo Koalicijo Obywatelska in opozicijsko stranko Prawo i Sprawiedliwość, saj je razlika med njima zgolj v statistični napaki. Koalicija Obywatelska je prejela 32 odstotkov podpore. Sondaža razkriva tudi težave koalicije Donalda Tuska, saj bi se dve izmed njenih članic znašli pod parlamentarnim pragom, kar bi pustilo le štiri stranke v Sejmu. Ta rezultat povzroča skrbi znotraj vladajoče koalicije.

Madžarski premier Viktor Orban je na 31. kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti prejel soglasno podporo vseh delegatov in postal uradni kandidat stranke za predsednika vlade na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale aprila. Orban, ki je bil izvoljen brez protikandidata, se je v svojem nagovoru delegatom zahvalil za zaupanje in poudaril svojo pripravljenost na nadaljevanje vodenja države po več kot dveh desetletjih na položaju. Izpostavil je, da bo stranka pod njegovim vodstvom še naprej odločno zagovarjala madžarske nacionalne interese na mednarodnem prizorišču. Politična situacija na Madžarskem postaja vse bolj napeta, saj se bo koalicija strank Fidesz in krščanskih demokratov na volitvah spopadla z opozicijsko stranko Tisa, ki jo vodi nekdanji vladni uradnik Peter Magyar. Javnomnenjske raziskave in politični analitiki napovedujejo tesen boj, pri čemer se v Bruslju po nekaterih navedbah nadejajo poraza trenutne vladajoče garniture. Predstavniki stranke Fidesz so ob nominaciji ponovno kritizirali politiko Evropske unije, zlasti glede konflikta v Ukrajini, ki so jo označili za absurdno. Odločitev o prihodnjem vodenju stranke in sestavi vlade bo dokončno znana šele po objavi volilnih izidov. Vladajoča stranka je ob tem opozicijo obtožila domnevnega sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, kar nakazuje na ostro predvolilno kampanjo. Orbanova kandidatura potrjuje kontinuiteto politike, ki se pogosto razhajajo z uradnimi stališči Evropske unije, predvsem na področju migracij in zunanje politike.

Japonska premierka Sanae Takaiči se po poročanju lokalnih medijev pripravlja na razpustitev spodnjega doma parlamenta, kar naj bi se zgodilo ob začetku rednega zasedanja parlamenta 23. januarja. Odločitev naj bi premierka uradno sporočila po koncu tridnevnega prazničnega obdobja, s čimer bi odprla pot za predčasne parlamentarne volitve. Takaičijeva je svoje namere že zaupala ožjemu krogu sodelavcev, kar je sprožilo nemudne pripravljalne ukrepe v japonski politiki. Ministrstvo za notranje zadeve in komunikacije je lokalne volilne komisije že pozvalo k pripravljenosti na najzgodnejši možni termin volitev, kar kaže na resnost načrtov predsednice vlade. Politični analitiki ocenjujejo, da želi premierka z razpustitvijo potrditi svoj mandat in utrditi položaj vladajoče Liberalno-demokratske stranke (LDP) pred soočanjem z opozicijo. Čeprav so nekatere stranke presenečene nad hitrostjo dogajanja, se na morebitno volilno kampanjo že pripravljajo. Fumitake Fujita, eden od vodij stranke Japonska inovacijska stranka (Nippon Ishin no Kai), ki je koalicijska partnerica, je poudaril, da o konkretnem datumu razpustitve s premierko še niso neposredno razpravljali. Kljub temu je dodal, da je njihova stranka pripravljena na vse scenarije in bo pospešila svoje predvolilne aktivnosti. Politična negotovost se tako stopnjuje pred ključnim tednom, ko bodo jasne vse podrobnosti o prihodnji smeri japonske zakonodajne oblasti.

Zadnja raziskava IBRiS za Radio ZET je razkrila, da imajo Poljaki različna pričakovanja glede stabilnosti vlade Donalda Tuska po rekonstrukciji. Analiza v podcastu Drugi rzut OKA je poudarila, da so spremembe v vladi, kot so zmanjšanje števila ministrov, imenovanje Radosława Sikorskega za podpredsednika vlade in morebitna razrešitev Adama Bodnarja, več kot le nov začetek, saj so del načrta in strategije.

Predsednik stranke PKB, Cak Imin, je predlagal neposredne volitve za župane in druge lokalne voditelje. Predsednica parlamenta Puan Maharani je njegov predlog označila za zaenkrat le pobudo. Stranka Nasdem je medtem pozvala k čimprejšnjemu nastopu Gibrana Rakabuming Rake v IKN, medtem ko je Cak Imin to prepustil predsedniku Prabowu.

Japonski premier Shigeru Ishiba načrtuje odstop s položaja, so v sredo poročali lokalni mediji. Odločitev sledi izgubi večine njegove stranke v zgornjem domu parlamenta. Ishiba je bil pred tem japonski obrambni minister in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. V japonski politiki je znan kot pomembna osebnost in eden izmed možnih kandidatov za prihodnjega predsednika Liberalno demokratske stranke.

Češki socialni demokrati (SOCDEM) so se dokončno pridružili gibanju "Dovolj!" (Stačilo!), v katerem prevladujejo komunisti. Njihovi predstavniki, vključno s predsednico Jano Maláčovo in nekdanjim ministrom Lubomírjem Zaorálkom, bodo kandidirali na kandidatnih listah gibanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. To izhaja iz skupnega memoranduma, ki sta ga podpisali obe stranki. Ta poteza je povzročila odhod številnih članov iz socialne demokracije zaradi njihovega nasprotovanja sodelovanju s komunisti.

Pred kongresom Fidesza je bil premier Viktor Orbán vprašan, ali ima tremo pred govorom, na samem kongresu pa je bil uradno potrjen kot kandidat Fidesza za premierja na volitvah aprila 2026. Madžarski politik Magyar Péter je pred kongresom citiral govor Károlya Grósza.

Vrh največje srbske stranke, Srbske napredne stranke (SNS), razmatra možnost izrednih parlamentarnih volitev, ki bi lahko potekale do konca leta, bodisi v oktobru ali decembru. Ta informacija prihaja kljub temu, da je oblast več mesecev zavračala možnost razpisa predčasnih volitev. Podrobnosti o možnih terminih v članku niso navedene, razen da so v igri omenjena dva meseca.

Kosovo se od volitev 9. februarja sooča z dolgotrajno politično krizo, saj država ostaja brez novega parlamenta. Predsednica Vjosa Osmani je v torek zvečer že drugič zaprosila ustavno sodišče za pomoč pri iskanju izhoda iz pat položaja. Novo parlamentarno telo v balkanski državi se doslej ni uspelo konstituirati.

Kandidaturo na delnih zakonodajnih volitvah v Parizu je napovedal tudi Thierry Mariani iz stranke Nacionalni zbor, s čimer se je pridružil Rachidi Dati in Michelu Barnierju v boj za poslansko mesto v drugi volilni enoti prestolnice.

Demokratska stranka (DS) je sporočila, da se ne bo udeležila sestanka opozicije z direktorico urada ODIHR Marijo Telalian. Glavna razloga za to sta zanemarjanje stališča študentov, ki zahtevajo predčasne parlamentarne volitve, in kritika predsednice vlade Ane Brnabić, katere dialogi naj bi bili "fingiranje demokracije". DS ocenjuje, da je hvaljenje Brnabićeve nesprejemljivo.

Tudi tokratni poskus konstituiranja kosovskega parlamenta ni bil uspešen, saj poslanci niso našli skupnega jezika. Kosovare Murseli iz stranke PDK je izjavila, da politična kriza v državi ni zgolj kriza, temveč nacionalna sramota. Seje so bile prekinjene, preden se je glasovanje sploh začelo, kar označuje 51. neuspešen poskus.

Predsednik parlamenta Črne gore, Andrija Mandić, je izrazil optimizem glede sprejetja zakonskega predloga, ki bi omogočil, da se vse volitve v državi, tako lokalne kot splošne, izvedejo na isti dan leta 2027. Mandić je za TV Prva pojasnil, da bi takšna rešitev podaljšala mandate nekaterim lokalnim skupščinam, medtem ko bi se v Podgorici in Nikšiću mandati celo skrajšali. Medtem predsednik Milatović predlaga uvedbo odprtih list, kar vidi kot nujen demokratični korak za vrnitev politike med državljane.

Japonski premier Šigeru Išiba naj bi odstopil do konca avgusta, kar je posledica poraza njegove stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta pretekli konec tedna. Po volilnem izidu je Išibova vlada v manjšini v obeh domovih parlamenta, kar je spodbudilo vse glasnejše pozive k njegovemu odstopu. Ta novica sledi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zgodovinskem trgovinskem dogovoru z Japonsko v višini 550 milijard dolarjev.

Nekdanji predsednik socialnih demokratov (SOCDEM) Michal Šmarda je napovedal izstop iz stranke. Sodelovanje med stranko SOCDEM in koalicijo Stačilo! (v kateri so tudi komunisti) za prihajajoče oktobrske parlamentarne volitve je označil za zgodovinsko napako. Kot je dejal, avgusta ne bo plačal članarine in bo tako uradno izstopil iz stranke. Predsedstvo gibanja Stačilo! je sodelovanje s socialnimi demokrati potrdilo v četrtek, o čemer je poročal tiskovni predstavnik KSČM Roman Roun.

Čeprav predsedniške in guvernerske volitve pritegnejo največ pozornosti, so občinski sedeži ključnega pomena, saj lokalna vlada državljanom omogoča neposreden vplog v zakone, ki jih najbolj zadevajo – od računov za vodo do davkov na nepremičnine. Medtem so v zvezni državi Washington na avgustovski volilni listi tri zakonodajne tekme, ki so pod drobnogledom. Volivce zanimajo vprašanja, kot so največje zvišanje davkov v zgodovini države, lokalni učinki dejanj Trumpove administracije in naraščajoči stroški življenja.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je na obeležitvi desete obletnice svojega vodenja vladajoče stranke Nova demokracija v Moshatu poudaril pomen zvestobe resnici in opozoril pred naraščajočim populizmom. V svojem nagovoru je izpostavil, da njegova vlada služi "pogodbi o resnici", pri čemer ostaja neomajna tudi v situacijah, ko so sprejete odločitve morda nepriljubljene v javnosti. Micotakis je poudaril, da je v zadnjem desetletju stranko transformiral in utrdil njeno vlogo v grškem političnem prostoru. Ob analizi svoje politične poti je premier spomnil na svoje začetke leta 2016, ko je s prevzemom vodenja stranke povzročil politični preobrat, ki je kasneje vodil do dvojne zmage na parlamentarnih volitvah leta 2023. Izpostavil je svojo strategijo odzivanja na podcenjevanje s strani političnih tekmecev, kar je po njegovih besedah ključno zaznamovalo njegovo kariero. Po mnenju Micotakisa je prav resnost in izogibanje populističnim obljubam tisto, kar je Novi demokraciji omogočilo stabilno vodenje države. Dogodek je služil ne le kot proslava preteklih dosežkov, temveč tudi kot ponovna potrditev politične usmeritve trenutne grške vlade. Micotakis je obiskovalcem in članom stranke sporočil, da ostaja zavezan reformam in stabilnosti, ne glede na pritiske opozicije. Poudarek na nevarnosti populizma v evropskem kontekstu kaže na premierjevo željo po ohranitvi Grčije kot predvidljive in stabilne partnerice znotraj Evropske unije.