Francoska vlada je potrdila osnutek zakona o avtonomiji Korzike, kljub temu, da ni upoštevala vseh priporočil državnega sveta. Predlog ustavne spremembe naj bi bil parlamentu predstavljen jeseni. Ta korak je sprožil razkol znotraj vlade, saj nekateri ministri, kot je François Rebsamen, predlog ocenjujejo kot kompromis, medtem ko drugi, kot je Bruno Retailleau, izražajo nestrinjanje. Razprave o morebitnih spremembah besedila glede na priporočila državnega sveta so bile prenesene na parlament, kar zahteva predvsem desnica.

Ameriška javnost razpravlja o legitimnosti uporabe zveznih organov kazenskega pregona v mestih po državi, kar sproža vprašanja o mejah avtoritete in ustavni disciplini. Medtem ko nekatere poročila dokumentirajo uporabo neidentificiranih častnikov in netransparentne pridržave, zagovorniki trenutnih ukrepov trdijo, da so odzivi demokratskih politikov in aktivistov na delo službe ICE pogosto pretirani in politično motivirani. Razprava temelji na opozorilih ustanovnega očeta Johna Adamsa, ki je poudarjal, da republika ne more preživeti brez moralne discipline tistih, ki imajo v rokah oblast. Kritiki trdijo, da so zvezne operacije v več ameriških mestih namenjene predvsem ustrahovanju in izkazovanju prevlade, namesto zagotavljanju nujne varnosti. Po njihovem mnenju takšno delovanje spodkopava zaupanje v legitimnost vlade, saj so enote pogosto neodgovorne lokalnim in zveznim uradnikom. Na drugi strani pa kritiki aktivizma poudarjajo, da gre pri poročanju o »ugmicah« in »fašizmu« za načrtno ustvarjanje kaosa s strani opozicijskih sil, ki izkoriščajo standardne postopke prisilne odstranitve za doseganje političnih točk. Situacija odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vloge zvezne vlade v lokalnih zadevah. Poudarek na Adamsovi filozofiji opominja, da največja nevarnost za republiko ni le nered, temveč avtoriteta, ki se izvaja brez omejitev in povezave s skupnim dobrom. Trenutne napetosti med zveznimi organi in lokalnimi skupnostmi tako ostajajo ključna točka ustavnih in političnih razprav.

Polemika je izbruhnila v Združenih državah Amerike, potem ko je CNN v poročanju o streljanju v New Yorku storilca opisal kot 'morebitno belega', kljub kasnejšim podatkom in fotografijam, ki so kazale drugače. Medtem ko Lifezette.com in nekateri komentatorji, povezani z gibanjem MAGA (Make America Great Again), obtožujejo CNN širjenja lažnih novic in pristranskosti, Mediaite.com brani CNN, češ da je bil opis temeljen na zgodnjih policijskih informacijah, ki jih je v živo posredoval nekdanji uradnik NYPD. Ta incident je sprožil razburjenje in obtožbe o zanemarjanju dejstev med privrženci MAGA, hkrati pa ponovno osvetlil medijsko poročanje in politične delitve v državi.

Tajvanske oblasti so odredile pripor za Lina Chen-yuja, znanega novinarja in voditelja na televiziji Chung T'ien, ki je obtožen kršenja zakona o nacionalni varnosti in vpletenosti v korupcijska dejanja. Lin, ki uporablja vzdevek "Ma De", naj bi po navodilih Pekinga poskušal novačiti pripadnike tajvanskih oboroženih sil za vzpostavitev vohunske mreže. Sodišče v mestu Kaohsiung je zanj odredilo pripor brez možnosti varščine, saj obstaja nevarnost vplivanja na priče in uničenja dokazov. Primer je sprožil buren odziv v tajvanski javnosti in politiki, kjer so se mnenja razdelila med zagovornike svobode medijev in tiste, ki zahtevajo strožji pregon izdajalskih dejanj. Politična stranka Taiwan Statebuilding Party je pred sedežem televizije Chung T'ien organizirala protest in postajo označila za »gnezdo združevalne fronte«, ki naj bi delovalo v interesu kitajske komunistične partije. Medtem so nekateri opozicijski politiki iz vrst Kuomintanga opozorili na morebitno politično motiviranost pregona, čeprav poudarjajo, da je izdaja države nesprejemljiva. Razprava se je razširila tudi na vprašanje zvestobe medijskih hiš, saj kritiki trdijo, da nekatere postaje sistematično širijo propagando v korist Pekinga pod krinko novinarskega dela. Predsednik vlade Cho Jung-tai se je na dogajanje odzval zmerno in v javnem nagovoru izpostavil, da velika večina medijskih delavcev ostaja zvesta svoji državi in resnici. Poudaril je pomen integritete novinarskega poklica, hkrati pa opozoril, da posamezni primeri ne smejo metati slabe luči na celotno panogo. Primer Lina Chen-yuja predstavlja enega najodmevnejših primerov suma kitajskega infiltriranja v tajvanske medije v zadnjem obdobju, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med Tajpejem in Pekingom.

Socialistični kandidat António José Seguro je v nedeljo zmagal v prvem krogu predsedniških volitev na Portugalskem, a se bo moral za končno zmago v drugem krogu pomeriti z vodjo skrajne desnice Andréjem Venturo. Po preštetih glasovih se bosta tekmeca v odločilnem krogu srečala 8. februarja, saj nobeden od kandidatov ni prejel potrebne absolutne večine glasov. Gre za zgodovinski trenutek v portugalski politiki, saj je to šele drugič od konca fašistične diktature pred petimi desetletji, da bodo volivci o predsedniku odločali v drugem krogu. Rezultati odražajo močno razdrobljenost portugalskega političnega prostora in vzpon desnega populizma, ki je v zadnjih letih korenito spremenil tradicionalno dvostrankarsko dinamiko v državi. Aktivisti socialistične stranke so kljub potrebi po drugem krogu proslavili Segurovo vodstvo, vendar analitiki opozarjajo na visoko stopnjo negotovosti pred februarskim glasovanjem. Prvič po letu 1986 bo država priča tako tesnemu in ideološko polariziranemu spopadu za mesto predsednika republike. Volitve so potekale v senci prizadevanj za zamenjavo dosedanjega predsednika Marcela Rebela de Souse, ki mu je potekel mandat. Odličen rezultat Andréja Venture potrjuje globalni trend krepitve skrajno desnih gibanj v Evropi, kar bo v prihodnjih tednih povečalo politične pritiske na Portugalskem. Volilna udeležba in glasovi neopredeljenih volivcev bodo ključni za določitev smeri, v katero bo država krenila v prihodnjem mandatu.

Na Portugalskem sta se v nedeljskem prvem krogu predsedniških volitev v drugi krog uvrstila socialist António José Seguro in vodja desničarskega gibanja André Ventura. Seguro je prejel 31,14 odstotka glasov in s tem zasedel prvo mesto, vendar nobena izmed kandidatov ni osvojila potrebne absolutne večine za takojšnjo zmago. Odločilni krog glasovanja bo potekal 8. februarja, ko bodo portugalski volivci izbirali naslednika dosedanjega predsednika Marcela Rebela de Souse. António José Seguro se je v svojem nagovoru predstavil kot svoboden kandidat brez političnih vezi ter pozval k združitvi vseh demokratov, progresivcev in humanistov. Poudaril je, da bo v primeru zmage predsednik vseh državljanov, in se neposredno postavil proti svojemu tekmecu Venturi, ki ga je obtožil sejanja sovraštva in delitev. Segurova kampanja se bo v prihodnjih tednih osredotočala na obrambo demokratičnih vrednot in stabilnost države. Na drugi strani je André Ventura izrazil zadovoljstvo z rezultatom in izjavil, da se je država končno prebudila. Ventura, ki pooseblja vzpon desnega populizma v državi, predstavlja politično alternativo uveljavljenemu sistemu. To bodo šele druge predsedniške volitve v zgodovini portugalske demokracije, ki se bodo končale z drugim krogom, kar kaže na precejšnjo razdrobljenost volilnega telesa in polarizacijo političnega prostora.

Dve italijanski spletni publikaciji osvetljujeta različne družbene in politične pojave. Electomagazine.it opaža ponoven pojav meščanstva v luči evropskih in svetovnih dogodkov, ki se odziva z neodobravanjem. Lantidiplomatico.it pa kritizira 'woke' protiklerikalizem, ki se, po mnenju avtorja, prepozno zaveda dogajanja v Gazi in je preveč osredotočen na znanost, potrošnjo in aktualne trende.

Politiki iz CDU, Zelenih in FDP so pozvali k opazovanju zavezništva BSW s strani nemškega urada za varstvo ustave, saj ga vidijo kot "vhodna vrata za ekstremizem". Istočasno se razvnema debata o politizaciji ustavnega sodišča. Poskus namestitve dveh ideološko pristranskih levičarskih pravnic na mesto ustavnih sodnic je bil kritiziran kot poskus levice, da bi lahko določala zvezno politiko tudi brez politične večine. Lorenz Gösta Beutin iz Levice se upira predlogu Wolfram Weimerja, ki si prizadeva poenostaviti izbiro sodnikov ustavnega sodišča, da bi omejil vpliv "ekstremistov" v Bundestagu. Beutin se boji za demokracijo in "ekstremiste" vidi drugje.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka v Utahu, guverner Spencer Cox opozarja, da je še prezgodaj govoriti o motivu. Kljub temu je poudaril, da je imel 22-letni osumljenec levičarska politična prepričanja in ni bil naklonjen Kirku. Kirk je bil umorjen na začetku turneje po kampusih, kjer bi moral razpravljati s študenti o politiki in izobrazbi. Njegovo politično delovanje se je osredotočalo na vprašanje, kakšna bi morala biti izobrazba.

V Združenih državah Amerike so se pojavile razprave po domnevnem političnem atentatu na mladega konservativnega organizatorja in medijsko osebnost Charlieja Kirka. Po poročilih naj bi ga ubil 22-letni 'antifašist'. Dogodek je sprožil odzive, vključno z izjavami o možnih resnih posledicah. Razprave se osredotočajo na naraščajočo politično polarizacijo in vlogo univerz pri spodbujanju ideologij, ki vodijo v nasilje.

Pred osmimi meseci so se študenti v Srbiji združili pod zahtevo po resnici in pravici. Vendar pa so med protesti prišli na dan ideološki razkoli in pojav nacionalističnih simbolov, kar je postavilo pod vprašaj, ali je mogoče doseči spremembe brez ohranitve enotnosti med protestniki.

Madžarsko levico je razklala uprizoritev domnevnega streljanja premierja Viktorja Orbána na koncertu Majke, saj so nekateri to dejanje obsodili, medtem ko so se drugi, vključno z Magyarjem Péterjem, pridružili taboru zagovornikov. Koncertni škandal je povzročil razburjenje in pokazal na globoke delitve znotraj madžarske opozicije.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica predstavniškega doma ZDA, je napovedala, da se bo upokojila iz kongresa po dolgi politični karieri. Demokratski kandidati so zmagali v Virginiji in New Jerseyju, s poudarkom na naraščajočih cenah energije. V Georgii so demokrati zasedli dva sedeža v državni komisiji za javne službe, kar kaže na preusmeritev pozornosti na energetsko učinkovitost.

V Združenih državah Amerike je potekalo več kot 2.500 shodov "Brez kraljev", na katerih so protestirali proti politiki Donalda Trumpa. Republikanski predstavnik Floride, Randy Fine, je proteste označil za protiameriške. Organizatorji protestov so vključevali tudi vidne demokrate.

Guverner Utaha, Spencer Cox, je izjavil, da osumljenec za streljanje na konservativnega aktivista Charlieja Kirka ne sodeluje z oblastmi, medtem ko druge osebe, vključno s sostanovalcem, sodelujejo. Cox je poudaril, da ima osumljenec, 22-letnik, ideologijo, ki se razlikuje od njegove konservativne družine, in da je bil 'radikaliziran'. Poleg tega je imel osumljenec romantičnega partnerja, ki je v procesu tranzicije iz moškega v žensko. Nekdanji sekretar za promet Pete Buttigieg je izjavil, da to dejanje škoduje vsem Američanom.

Napetosti znotraj Republikanske stranke glede preiskave Jeffreyja Epsteina so se stopnjevale na Capitol Hillu. Predsednik Predstavniškega doma Mike Johnson je napovedal, da Predstavniški dom ne bo ukrepal glede objave datotek pred avgustovskimi počitnicami, kar je sprožilo kritike in ugibanja o Trumpovem izmikanju vprašanjem o Epsteinu. Medtem ko je Trump zavrnil vprašanja o Epsteinu kot 'lov na čarovnice', so demokrati izvajali pritisk za objavo datotek, kar je dodatno zaostrilo razmere. Preiskava Ghislaine Maxwell, Epsteinove sodelavke, in domnevni tajni posnetki, ki bi lahko razkrili Trumpov resnični odnos z Epsteinom, so prav tako v središču pozornosti. Kritiki menijo, da Trumpov strah pred objavo teh datotek izhaja iz morebitnih razkritij, ki bi lahko škodila njegovi politični karieri in povzročila delitve v MAGA bazi.

Po atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka na univerzi Utah Valley, so se pojavile različne teorije in preiskave. Medtem ko so nekateri mediji hiteli kriviti "levico", so se pojavile informacije o morebitnih radikalnih levičarskih povezavah osumljenca, kar je sprožilo nacionalni varnostni alarm. FBI je kmalu po atentatu sporočil, da je osumljenec v priporu, kar se je izkazalo za napačno. Kongres bo zaslišal direktorja FBI Kash Patela glede poteka preiskave in morebitnih nepravilnosti. Dogodek je sprožil razpravo o naraščajoči politični nasilnosti in polarizaciji v ZDA.

Na Portugalskem danes poteka prvi krog predsedniških volitev, ki veljajo za najbolj neizvestne v zgodovini države. Glavna favorita za uvrstitev v drugi krog, ki bo predvidoma 8. februarja, sta socialist António José Seguro in vodja desničarske stranke Chega André Ventura. Glede na javnomnenjske raziskave nobenemu od enajstih kandidatov ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 odstotkov glasov v prvem krogu, kar pomeni, da bo o nasledniku Marcela Rebela de Souse odločal ponovni glasovalni krog. Volitve zaznamuje predvsem strm vzpon Andréja Venture, ki predstavlja radikalno desno politiko in populizem, kar pomeni pomemben premik v portugalskem političnem prostoru. Poleg Segura in Venture imajo po anketah možnosti za preboj v drugi krog še evroposlanec João Cotrim Figueiredo, upokojeni admiral Henrique Gouveia e Melo ter konservativec Luís Marques Mendes. To so volitve z največjim številom kandidatov od leta 1976, kar še dodatno drobi volilno telo. Politični analitiki opozarjajo, da bi v primeru neposrednega dvoboja med Segurom in Venturo v drugem krogu socialistični kandidat lahko zmagal s približno 49 odstotki glasov, vendar ostaja razlika med kandidatoma v javnomnenjskih anketah precejšnja. Napetosti v državi stopnjuje dejstvo, da so trije kandidati z glasovnic bili izključeni s strani ustavnega sodišča, kar odraža zapletenost in visoke vložke teh volitev za prihodnjo usmeritev države v okviru Evropske unije.

Ciprian Ciucu, podpredsednik PNL, je odgovoril Sorinu Grindeanuju (PSD) glede morebitne koalicije PNL-USR za župana Bukarešte. Ciucu je poudaril, da temelji njuna koalicija na sporazumu o upravljanju, ne na volilnem dogovoru, in da bo PNL imela lastnega kandidata za župana. Poleg tega sta PSD in PNL zavrnili predloge Nicușorja Dana za vodstvo SRI in SIE, Gabriela Zbârceaja in Mariusa Lazurca, ker naj bi ju podpiral AUR.