Poročila iz ZDA poročajo o več avtomobilskih nesrečah. V Fort Wayneu v Indiani se je avtomobil prevrnil na križišču Avenue of Autos in Illinois Rd, medtem ko je v Butler Townshipu v Ohiu avtomobil trčil v hidrant, kar je povzročilo poplavljanje ceste. Hkrati pa v Port Arthurju v Teksasu razprava o pooblastilih policistov za aretacijo voznikov po prometni ustavitvi. Članek obravnava vprašanja, kdaj lahko policist aretira voznika po ustavitvi vozila.

Irska namerava do konca leta 2026 ustanoviti novo prometno policijo, ločeno od Garde, ki bo imela pooblastila za aretacije, pridržanje in zasledovanje, je potrdil minister Darragh O’Brien. Uradniki prometne varnosti naj bi bili uniformirani in zaposleni do konca prihodnjega leta, pri čemer bo nova sila okrepila varnost v javnem prometu.

Agent ameriške zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE) je v četrtek v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelil in ranil dve osebi. Po poročanju ameriških medijev se je incident zgodil v popoldanskih urah, ko je uslužbenec zvezne agencije uporabil strelno orožje, pri čemer sta bili ranjeni dve osebi, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Podrobnosti o zdravstvenem stanju ranjenih ali o okoliščinah, ki so privedle do streljanja, uradni viri še niso v celoti razkrili. Lokalna policija in zvezni preiskovalci so po dogodku zavarovali območje in začeli preiskavo primera. Agencija ICE, ki je odgovorna za nadzor meja in priseljevanja, se v zadnjem obdobju spopada s povečano pozornostjo javnosti zaradi več podobnih incidentov, v katere so bili vpleteni njeni uslužbenci. Portland je bil v preteklosti že prizorišče napetosti med zveznimi organi in lokalnim prebivalstvom. Dogodek je znova sprožil razprave o pooblastilih in uporabi sile s strani zveznih agentov v urbanih okoljih. Čeprav motivi za streljanje še niso uradno potrjeni, so lokalne oblasti pozvale k temeljiti in pregledni preiskavi, ki bo pojasnila, ali je bila uporaba smrtonosne sile v skladu z veljavnimi protokoli agencije.

Londonska policija je aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action na demonstracijah. Kljub pozivom vlade in policije k preklicu demonstracij po napadu na sinagogo v Manchestru, se je protest vseeno odvil. Več kot 350 ljudi je bilo aretiranih, minister za policijo pa je dejal, da so mnogi prišli na protest z namenom, da bodo aretirani.

Odhajajoči notranji minister Boštjan Poklukar je izrazil prepričanje, da bodo nova pooblastila policije, predlagana v Šutarjevem zakonu, ključna za odkrivanje nezakonitega orožja in hitro posredovanje. Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je opozorila, da bi sodišča v določenih primerih lahko priznala nezakonito pridobljene dokaze.

Britanska notranja ministrica Yvette Cooper je napovedala uvedbo novega kaznivega dejanja, ki bo zapolnilo pravno vrzel med terorističnimi osumljenci in posamezniki, obsedenimi z nasiljem, ki nimajo specifične ideologije. Nov predpis bo policiji omogočil večja pooblastila pri obravnavi primerov, kot je bil napad v Southportu, in bo zajel načrtovanje napadov z množičnimi žrtvami, ki nimajo ideološke podlage. Cilj je preprečiti prihodnje napade, ki jih izvedejo posamezniki, fiksirani na nasilje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je v najnovejšem poročilu opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, s čimer ogrožajo svobodo izražanja in mirnega zbiranja. Po navedbah nevladne organizacije trenutna laburistična vlada pod vodstvom Keira Starmerja ni odpravila restriktivne zakonodaje svojih konservativnih predhodnikov, temveč jo je s sprejetjem novih ukrepov še dodatno zaostrila. Poročilo poudarja, da kriminalizacija mirnih protestov spodkopava demokratično odgovornost in lahko dolgoročno poškoduje temelje demokracije v državi. Zakonodajne spremembe, zlasti zakon o policiji, kriminalu, sodstvu in sodiščih iz leta 2022 ter zakon o javnem redu iz leta 2023, policiji omogočajo izvajanje preventivnih aretacij in določanje strogih pogojev za protestnike. Kritiki opozarjajo, da se za nenasilne dejavnosti civilne neposlušnosti, ki so bile v preteklosti kaznovane zgolj z denarnimi kaznimi, zdaj vse pogosteje izrekajo zaporne kazni. Poleg tega je več kot 45 organizacij civilne družbe obsodilo nove dopolnitve zakona o kriminalu in policiji, ki policiji podeljujejo še širša pooblastila brez ustreznega parlamentarnega nadzora. Posebno skrb vzbuja dejstvo, da Združeno kraljestvo s temi ukrepi morda krši svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic. Direktorica HRW za Združeno kraljestvo Yasmine Ahmed je situacijo opisala kot "opozorilni zvonec", saj vlada s svojimi ukrepi dejansko utišala dogajanje na ulicah. Poročilo prihaja v času, ko se država sooča z očitki o zlorabi protiteroristične zakonodaje za pregon aktivističnih skupin, kar dodatno zaostruje odnose med oblastjo in civilno družbo.

Upravno sodišče v nemškem mestu Münster je odločilo, da morata dve policistki zapustiti policijske vrste, ker sta med strelskim obračunom leta 2018 zapustili prizorišče kaznivega dejanja. Policistki sta se po navedbah sodišča umaknili na varno in nista nudili pomoči kolegu, ki je bil vpleten v nevaren operativni poseg. Čeprav sta bili v kazenskem postopku že pravnomočno obsojeni na pogojno zaporno kazen, se je vodstvo policije odločilo za skrajni disciplinski ukrep odvzema statusa javnega uslužbenca. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da sta obtoženki s svojim ravnanjem hudo kršili osnovne dolžnosti policijskega poklica in porušili zaupanje javnosti v varnostne organe. Njun umik v času, ko bi morali posredovati in zaščititi sodelavca ter civiliste, je bil ocenjen kot nedopustna opustitev dolžnosti. Sodba poudarja, da policijsko delo zahteva določeno stopnjo tveganja, ki sta mu policistki v kritičnem trenutku podlegli, kar onemogoča njuno nadaljnje delo v državni upravi.

Komisar policije avstralske zvezne države Novi Južni Wales, Mal Lanyon, je sprejel odločitev o morebitnem podaljšanju prepovedi javnih zbiranj v Sydneyju, potem ko so oblasti v nedeljo aretirale tri osebe. Kljub veljavni prepovedi, ki je bila uvedena po nedavnem terorističnem napadu v nakupovalnem središču Bondi, se je pred mestno hišo v Sydneyju zbralo približno 250 protestnikov. Policija je ob tem uporabila posebna pooblastila, ki so bila uveljavljena kot odziv na varnostno grožnjo v mestu. Napetosti v mestu so se stopnjevale po tem, ko so se protestniki udeležili nepooblaščenega shoda, kar je privedlo do policijskega posredovanja in aretacij. Komisar Lanyon je preučil potrebo po podaljšanju teh izrednih ukrepov, ki omejujejo svobodo zbiranja, da bi zagotovil javno varnost in preprečil morebitne nove nerede v luči nedavnih tragičnih dogodkov v Sydneyju.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je v torek sporočil, da ne bo sprožil preiskave pri Generalnem inšpektoratu nacionalne policije (IGPN) zaradi incidenta v kraju Auch, kjer so policisti med protesti uperili orožje v kmeta na traktorju. Minister je v nastopu na radiu France Inter stopil v bran policistom in pojasnil, da so se ti počutili ogrožene, ko so poskušali preprečiti odlaganje gnoja pred prostore medijske hiše La Dépêche du Midi. Po njegovih besedah je dogodek trajal le nekaj sekund in je bil del zakonitega odziva na večdnevne nerede. Incident, ki se je zgodil v soboto zvečer v departmaju Gers, je sprožil buren odziv javnosti in kmetijskih sindikatov. Čeprav je kmetijska organizacija Coordination rurale napovedala pritožbo na IGPN zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, Nuñez vztraja, da so varnostne sile pri obvladovanju kmetijskih protestov v zadnjih tednih ravnale izjemno prilagodljivo. Minister je poudaril, da kljub splošni strpnosti do protestov ni mogoče dovoliti napadov na javne stavbe in organe tiska.

V Londonu se je kljub pozivom k preklicu zbralo na stotine ljudi na protestu proti vojni v Gazi. V Bostonu je prišlo do spopadov med policijo in pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti in aretiranih trinajst protestnikov. Keir Starmer je zagrozil z zatrtjem vzklikov na pro-palestinskih protestih v Angliji.

V Portlandu so se protesti pred poslopjem Imigracijske in carinske uprave (ICE) nadaljevali, pri čemer so aretirali tri osebe. Prebivalci poudarjajo, da kljub politični pozornosti in protestom življenje v mestu poteka pretežno nemoteno. Policija je po srečanju s sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem objavila posodobljene informacije o javni varnosti.

Novi Južni Wales bo omejil lastništvo orožja in oblastem omogočil prepoved protestov. Novi ukrepi so bili sprejeti po streljanju v Bondiju, kjer je bilo na dogodku Hanuke na plaži Bondi ubitih 15 ljudi. Najbolj naseljena avstralska država je odobrila obsežne nove zakone, ki zaostrujejo lastništvo orožja in širijo policijska pooblastila za omejevanje protestov.