Kubanski politični zapornik Duannis León Taboada je prekinil gladovno stavko, ki je trajala več kot dva tedna, potem ko ga je v bolnišnici Combinado del Este obiskala njegova mati. Po njenih besedah je močno shujšal. Medtem v Gazi lakota ostaja kritičen problem, saj je v zadnjih 24 urah v bolnišnici Al Shifa zaradi podhranjenosti umrlo pet ljudi, vključno z dojenčkom in dvema otrokoma. Novorojenček Hood Arafat, star komaj deset dni, ni imel dostopa do mlečne formule, njegova mati pa je prav tako podhranjena.

Nevladni organizaciji Efecto Cocuyo in El Nacional sta poročali o zaskrbljujočem stanju Maykelis Borges, politične zapornice v Venezueli, ki je v 38. tednu visoko rizične nosečnosti. Organizacija Justicia, Encuentro y Perdón opozarja, da ji ni bila zagotovljena potrebna medicinska pomoč, čeprav kaže znake preeklampsije in je blizu predvidenega datuma poroda.

Venezuelsko ministrstvo za zaporske storitve je sporočilo, da so oblasti v zadnjih nekaj urah izpustile 116 zapornikov, kar predstavlja nov val osvoboditev po nedavnih političnih spremembah v državi. Nevladna organizacija Foro Penal je potrdila, da je bilo v zgodnjih ponedeljkovih urah izpuščenih vsaj 24 političnih zapornikov. Ta poteza sledi obljubam novega vodstva o vsesplošni pomilostitvi, ki je vzbudila upanje med družinami zaprtih, a hkrati povzročila frustracije zaradi počasnega izvajanja postopkov. Izpustitve so del širšega prizadevanja za politično spravo v državi, ki ga je napovedala narodna skupščina pod vodstvom Jorgeja Rodrígueza. Kljub uradnim napovedim o množičnih izpustitvah kritiki opozarjajo, da proces poteka selektivno in počasneje, kot je bilo sprva dogovorjeno z mednarodnimi partnerji, vključno z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Mednarodna javnost pozorno spremlja usodo preostalih zapornikov, saj naj bi bile te osvoboditve ključni pogoj za stabilizacijo države. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj se država spopada z logističnimi in pravnimi ovirami pri implementaciji amnestije. Medtem ko vlada poudarja svojo zavezanost miru, opozicijske skupine in organizacije za človekove pravice opozarjajo na tisoče tistih, ki še vedno ostajajo v zapornih celicah brez jasne časovnice za njihovo izpustitev.

Organizacija "Justicia, Encuentro y Perdón" je potrdila izpustitev 72 zapornikov, ki naj bi bili politični zaporniki, kot del dogovora med ZDA, Salvadorjem in Venezuelo. Organizacija je prav tako objavila seznam 82 izpuščenih v Venezueli ter pozvala mednarodno skupnost k nadaljnjemu nadzoru nad človekovimi pravicami v državi in preglednosti pri procesih izpustitve.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura je sporočila, da so od prejšnjega tedna na prostost izpustili 116 političnih zapornikov. Odločitev o izpustitvi oseb, ki so bile zaprte v času trenutne administracije, so v Caracasu uradno napovedali v četrtek, poteza pa sledi stopnjevanemu pritisku s strani Združenih držav Amerike. Kljub uradnim podatkom vlade pa opozicijski voditelji in nevladne organizacije opozarjajo na neskladja v številkah. Po njihovih navedbah je dejansko število izpuščenih oseb bistveno manjše od tistega, ki ga navaja uradni Caracas. Razhajanje v podatkih zbuja dvome o dejanskem obsegu amnestije in transparentnosti procesa izpustitve. Izpustitev zapornikov, med katerimi so po nekaterih navedbah tudi tuji državljani, naj bi bila po besedah predsednika venezuelskega parlamenta Jorgeja Rodrigueza enostranska gesta za ohranjanje miru v državi. Gre za del širših prizadevanj za stabilizacijo razmer v državi, ki se že dlje časa spopada z mednarodno izolacijo in notranjepolitičnimi napetostmi.

Vodja venezuelske opozicije María Corina Machado je v sredo objavila mednarodno opozorilo, češ da se v Venezueli povečuje število samovoljnih aretacij in prisilnih izginotij. V zadnjih 72 urah naj bi tako pogrešali ali zaprli že več kot 20 ljudi. Machadova je izrazila globoko zaskrbljenost nad porastom kršitev človekovih pravic v državi.

Nekdanji armenski predsednik Levon Ter-Petrosjan je javno pozval premierja Nikol Pašinjana, naj nemudoma izpusti dva pridržana armenska apostolska nadškofa, Bagrata Galstjana in Mikajela Ajapahjana. Ter-Petrosjan je prav tako pozval Pašinjana, naj opusti načrte za napad na sedež Armenske apostolske cerkve v Ečmiadzin in namesto tega izpusti omenjena nadškofa ter druge zaprte kritike, ki jih je označil za politične zapornike.

V Maturínu so iz zapora izpustili Merlys Oropezo, mlado žensko, ki so jo obsodili na deset let zapora zaradi objave kritičnega sporočila na WhatsAppu o vodji lokalnega odbora za oskrbo (CLAP). Njena obsodba je naletela na široko neodobravanje, saj so jo označili za nesorazmerno kazen in kršitev svobode izražanja. Oropezo so aretirali 19. avgusta 2024 po tej objavi.

Papež Leon XIV. je v ponedeljek, 12. januarja 2025, v Vatikanu sprejel voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Sestanek, ki ga Sveti sedež predhodno ni uradno napovedal, se je zgodil v luči zaostrenih političnih razmer v Venezueli. Machadova, ki je bila nedavno odlikovana z Nobelovo nagrado za mir, je po srečanju izjavila, da se »poraz zla v državi približuje«, ter izpostavila pomen podpore Cerkve in Združenih držav Amerike pri prizadevanjih za demokratične spremembe. Osrednja tema pogovorov je bila usoda političnih zapornikov v Venezueli. Machadova je papeža pozvala k posredovanju za izpustitev vseh tistih, ki ostajajo v izolaciji ali so pogrešani. Čeprav so venezuelske oblasti napovedale izpustitev 116 oseb, opozicija in nevladne organizacije opozarjajo, da proces poteka izjemno počasi. Po podatkih tiskovne agencije AFP je bilo do zdaj dejansko izpuščenih le približno 50 ljudi, kar povzroča nemir in nestrpnost med družinami zaprtih. Srečanje predstavlja pomemben diplomatski signal v mednarodnem pritisku na režim v Caracasu. Machadova je poudarila, da je vloga Vatikana kot moralne avtoritete ključna pri reševanju humanitarne in politične krize. Obisk v Vatikanu se je zgodil v času, ko mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki, kjer se stopnjujejo prizadevanja za vzpostavitev vladavine prava in spoštovanje človekovih pravic.

Tiskovni urad Svetega sedeža je potrdil, da je papež Leon XIV. sprejel Mario Corino Machado v zasebni avdienci v Vatikanu. Srečanje, ki ni bilo predvideno v papeževem urniku, je potekalo v Apostolski palači.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je pohvalil ameriške kolege za njihovo vlogo pri izpustitvi francosko-ameriškega turista Lucasa Hunterja. Diosdado Cabello, drugi človek Madurovega režima, se je javno zahvalil nekdanjemu španskemu premierju Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru za posredovanje pri izpustitvi 80 venezuelskih zapornikov.

Izrael je podaljšal zakon, ki omogoča neomejeno pridržanje brez sojenja palestinskim zapornikom iz Gaze, kar oblasti pooblašča za daljše zadrževanje brez sodnih postopkov, zavlačevanje sodnih pregledov in blokiranje dostopa do pravnega zastopstva. V luči naraščajoče lakote v Gazi, kjer Izrael nadzoruje dostavo hrane, je izraelski minister Amichai Eliyahu izjavil, da Izrael »izganja« Gazane. Medtem je Urugvaj »nujno« pozval Izrael, naj dovoli dostop humanitarne pomoči v Gazo prek Združenih narodov.

Iran je v nedeljo sporočil, da je usmrtil dva člana izgnane opozicijske skupine Mujahedeen-e-Khalq. Posameznika, identificirana kot Behrouz Ehsani Eslamlou in Mehdi, sta bila obsojena zaradi izvajanja napadov na javno in civilno infrastrukturo. Poročilo o usmrtitvah je objavljeno na spletni strani pravosodja Mizan Online.

Združene države Amerike so pozvale venezuelskega predsednika Nicolása Madura k izpustitvi vseh političnih zapornikov in opozorile, da bo venezuelska vlada "vedno plačala visoko ceno" za samovoljne aretacije in represijo. Medtem je Venezuela izjavila, da bo branila svojo suverenost, potem ko je prestregla panamsko ladjo v bližini območja, ki ga zahteva zase. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je poudaril, da bodo sprejeti vsi ukrepi za obrambo suverenosti države. Poleg tega je bilo omenjeno, da je bila diplomatska pot dialoga ključna pri reševanju Venezuelcev v Salvadorju, pri čemer je predsednik poudaril, da je vlada neposredno komunicirala z ZDA, ne pa s predsednikom Salvadorja.

Ruska pooblaščenka za človekove pravice, Tatjana Moskalkova, je dejala, da obravnava skoraj 500 prošenj državljanov, ki naj bi bili v Ukrajini preganjani zaradi proruskih stališč. Med prosilci so duhovniki, zagovorniki človekovih pravic in novinarji.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Nevladna organizacija Foro Penal je posodobila svojo evidenco političnih zapornikov v Venezueli na 853 oseb. Do 21. julija je bilo v državi zaprtih 759 moških, 94 žensk in štirje mladoletniki, predvsem zaradi političnih motivov. Posodobitev podatkov je sledila nedavnim izpustitvam 10 ameriških državljanov.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".