APDEJT.si

Republikanka Julie Fedorchak je izrazila podporo glasovanju za objavo dokumentov v zvezi s preiskavo Jeffreyja Epsteina. Zdaj se postavlja vprašanje, ali bosta senatorja John Hoeven in Kevin Cramer sledila njenemu zgledu in podprla javno razkritje informacij.

Francoski poslanci so v odboru sprejeli predlog zakona, ki predvideva nacionalizacijo skupine ArcelorMittal v Franciji. Cilj nacionalizacije je financiranje razogljičenja podjetja.

EU načrtuje usposabljanje približno 3.000 palestinskih policistov za delo v Gazi, podobno kot že izvaja na Zahodnem bregu. Po besedah predstavnika EU v Bruslju naj bi to storili zaradi "nujnosti stabilizacije Gaze z močno policijsko silo". V Gazi trenutno deluje okoli 7.000 palestinskih policistov, vendar jih veliko ni več sposobnih za delo ali pa so upokojeni. Predlog naj bi obravnavali v Bruslju.

Larry Summers, nekdanji finančni minister ZDA in rektor Harvarda, je odstopil z mesta v upravnem odboru podjetja OpenAI po tem, ko je odbor ameriškega kongresa objavil njegovo e-pošto z Jeffreyjem Epsteinom. Summers in OpenAI sta to potrdila v ločenih izjavah za Axios.

Poslanci črnogorske skupščine do danes niso prejeli predloga zakona o proračunu za leto 2026, čeprav je vlada to dolžna po zakonu o proračunu in fiskalni odgovornosti. Miloš Konatar iz Gibanja URA opozarja, da vlada ni spoštovala določil tega zakona niti za leti 2024 in 2025. Sprašuje se, kakšno sporočilo s tem vlada pošilja državljanom, in poudarja, da zakon ne velja enako za vse.

Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je obtožil predsednika Karola Nawrotzkega, da pripravlja teren za izstop Poljske iz Evropske unije. Sikorski je v sejmu dejal, da Nawrotzki s svojimi izjavami o evropski integraciji kot zaroti proti Poljski ne pomaga ne državi ne EU.

Državni svet je soglasno sprejel novelo, ki naj bi pospešila in poenostavila velike postopke. Od začetka leta 2026 bo mogoče postopkovne določbe za velike postopke uporabiti že pri 50 udeležencih namesto dosedanjih 100. Muna Duzdar (SPÖ) je dejala, da je v preteklosti prišlo do predolgih postopkov pri javnih investicijskih projektih in da želijo to s spremembami v prihodnje preprečiti.

Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr (NEOS) je "prepričan", da bo spremenjeni predlog zakona o prepovedi naglavnih rut v šolah prestal preizkus na ustavnem sodišču (VfGH). Sodišče je leta 2020 razveljavilo prepoved, ki jo je uvedla vlada pod vodstvom strank ÖVP in FPÖ, ker je bila usmerjena proti islamskim naglavnim rutam. Čeprav je tudi tokrat tako, Wiederkehr meni, da gre za "popolnoma drugačen" predlog zakona in nima pripravljenega "načrta B".

Osem patriotskih, monarhističnih in ravnogorskih gibanj ter društev državljanov se je uradno pridružilo Savezi "Monarhisti – Gibanje za Kraljevino Srbijo". Združitev so izvedli v sedežu Gibanja za obnovo Kraljevine Srbije (POKS), ki ga vodi Vladimir.

Moldavska predsednica Maia Sandu je razglasila 20. november za dan državnega žalovanja v spomin na Ilieja Ilașcuja, nekdanjega poslanca in borca proti komunizmu. Slovesnost bo potekala v Kišinjevu, pokop pa bo v Bukarešti.

Španska protikorupcijska služba zahteva več kot 20 let zaporne kazni za nekdanjega ministra Joséja Luisa Ábalosa zaradi štirih kaznivih dejanj v zvezi s primerom nabave mask. Obtožen je organiziranega kriminala, podkupovanja, trgovine z vplivom in poneverbe javnih sredstev.

Nemška vlada je predstavila nov načrt za pospešitev prehoda na e-mobilnost. Cilj je, da bo e-mobilnost enostavna, zanesljiva in dostopna. Vlada je sprejela "Masterplan Ladeinfrastruktur 2030", ki predvideva izboljšanje okvirnih pogojev za izgradnjo polnilne infrastrukture in omogočanje udobne uporabe električnih vozil.

Litvanska vlada je sprejela odločitev o predčasnem odprtju dveh mejnih prehodov z Belorusijo, ki so bili začasno zaprti od konca oktobra. Mejni prehodi so ponovno odprti od 20. novembra.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je sabotažo na železniški progi, po kateri se prevaža tudi orožje za Ukrajino, označil za akt državnega terorizma. Napovedal je, da odgovor ne bo zgolj diplomatski, in omenil rusko vojaško obveščevalno službo GRU.

Župan Banjaluke Draško Stanivuković je na družbenih omrežjih delil posnetek direktorja UKC RS Vlada Đajića z Nenadom Radinkovićem, ki na mizo prinese vrečko snovi, ki naj bi bila droga, ocenjeno na 40.000 evrov. Zaradi posnetka so Đajića ekspresno odstavili s položaja generalnega direktorja UKC RS. Na posnetku naj bi se slišalo tudi pogovor o interventni policiji.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je sporočila, da evropski strokovnjaki opozarjajo svoje vlade na skorajšnji propad projekta "Anti-Rusija" v Ukrajini. SVR je tudi obtožila evropske politike, vključno z Ursulo von der Leyen in Josepom Borrellom, da so sodelovali v korupcijskih shemah ukrajinskega poslovneža Timurja Mindicha. Po navedbah SVR naj bi evropski voditelji ignorirali resnično stanje v Ukrajini in se ne bi mogli sprijazniti z izgubo stotine milijard evrov.

Danska, znana po izvozu zdravila Ozempic, piva Carlsberg in Lego kock, ponuja Evropi še nekaj: strog in učinkovit imigracijski sistem. Premierka Mette Frederiksen je s tem sistemom uspela nevtralizirati skrajno desnico in ohraniti glavne stranke na oblasti, kar je cilj mnogih evropskih voditeljev.

Po poročanju Axiosa Bela hiša in Kremelj vodita tajne pogovore o morebitnem mirovnem načrtu za Ukrajino. Načrt, ki ga je oblikovala administracija Donalda Trumpa, obsega 28 točk in predvideva vzpostavitev miru, varnostna jamstva za Kijev ter oblikovanje nove varnostne arhitekture v Evropi. Prav tako naj bi se pogovarjali o ponovni vzpostavitvi odnosov med Rusijo in ZDA, vključno z gospodarskim sodelovanjem. Svetlana Žurova iz ruske dume opozarja na nedoslednost Trumpove retorike glede pogajanj z Rusijo.

Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala tajni mirovni načrt za Ukrajino, ki bi vključeval tudi novo evropsko varnostno arhitekturo in povojne odnose med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Ameriški medij Axios poroča, da ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo pripravlja načrt za končanje vojne, kar naj bi bila tema tudi obiska visokih predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva v Kijevu.

Nemški kancler Friedrich Merz je po vrnitvi s podnebnega vrha ZN COP30 v Belemu sprožil ogorčenje v Braziliji, ko je izjavil, da so ga spremljali novinarji, polni arogance in predsodkov. Njegova izjava je bila ocenjena kot žaljiva.