Stavba pravoslavne gimnazije v ruskem mestu Voronež je bila v noči na 10. januar 2024 poškodovana med obsežnim napadom ukrajinskih brezpilotnih letal. Po navedbah tamkajšnje mestne uprave so drobci sestreljenih letal zadeli izobraževalno ustanovo, ki deluje pod okriljem eparhije, zaradi česar so morali začasno prekiniti učni proces. Pristojne službe še ocenjujejo škodo, medtem ko točen datum ponovnega odprtja šole ostaja neznan. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je potrdil, da je napad zahteval tudi človeške žrtve in povzročil precejšnjo materialno škodo. Zaradi padca delov drona na zasebno hišo je umrla mlada ženska, še štiri osebe pa so bile v regiji ranjene. Ruske oblasti so dogodek označile za enega najsilovitejših napadov na mesto od začetka vojaškega konflikta v Ukrajini. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na rusko ozemlje zunaj neposrednih bojnih linij. Napadi z brezpilotniki na Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje z Ukrajino, postajajo vse pogostejši, pri čemer so pogosto tarča infrastrukturni in civilni objekti. Lokalna administracija je obljubila pomoč pri sanaciji poškodovane gimnazije in drugih prizadetih objektov v zasebni lasti.

Ameriške oborožene sile so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo proti skrajni skupini Islamska država v Siriji. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) je več kot 20 letal napadlo 35 različnih lokacij, razpršenih po celotnem ozemlju države. Operacija je bila usmerjena v oslabitev logističnih zmogljivosti in operativne infrastrukture teroristične organizacije. Najnovejši val napadov sledi stopnjevanju napetosti v regiji, kjer so ameriške sile v zadnjem obdobju pogosto tarča napadov lokalnih celic Islamske države. Vojaško letalstvo je ciljalo predvsem poveljniška mesta in skladišča orožja, s čimer so Združene države Amerike odgovorile na predhodne sovražne dejavnosti na terenu. Poročilo televizije CBS potrjuje, da je šlo za eno izmed obsežnejših akcij ameriške vojske v zadnjih mesecih. Ta vojaški poseg je neposredno povezan s strategijo omejevanja ponovnega vzpona Islamske države, ki po porazu svojega samooklicanega kalifata še vedno ohranja aktivne celice v sirski puščavi. Ameriška administracija poudarja, da bodo tovrstne operacije ostale ključno orodje za zagotavljanje stabilnosti v regiji in preprečevanje morebitnih terorističnih napadov na zahodne cilje.

Bruselj ne bo uvedel povračilnih ukrepov proti ameriškim carinam pred 7. avgustom. Evropska komisija je sporočila, da bodo povračilne carine na ameriško blago v vrednosti več kot 90 milijard evrov začele veljati s tem datumom. Medtem pa se poraja vprašanje, ali bi birokracija EU bolj ovirala podjetja kot Trumpovi carinski ukrepi. Nekateri poročajo, da so ZDA in EU blizu trgovinskega sporazuma, ki bi vključeval 15-odstotne carine na evropski uvoz, kar je podobno nedavno sklenjenemu sporazumu.

Brazilija preučuje možnosti za povračilne ukrepe proti Združenim državam Amerike po tem, ko je ameriška administracija uvedla 50-odstotne carine na jeklo. Možni ukrepi vključujejo začasno ukinitev trgovinskih koncesij, naložb ali sporazumov o intelektualni lastnini. Brazilsko ministrstvo za razvoj in industrijo ima 30 dni časa, da oceni, ali so Trumpove carine v skladu z zakonom o recipročnosti. Indija se prav tako sooča s 50-odstotnimi carinami na izvoz v ZDA, kar je posledica nesoglasij glede nakupa ruske nafte.

Viri poročajo, da sta EU in ZDA blizu dogovora o 15-odstotnih uvoznih carinah na nekatere evropske izdelke, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. EU je pripravila povračilne ukrepe v vrednosti skoraj 100 milijard evrov v primeru neuspeha pogajanj. Rast na evropskih borzah je bila deloma posledica optimizma zaradi ameriškega trgovinskega sporazuma z Japonsko, kar je spodbudilo upanje na podoben dogovor med EU in ZDA, zlasti za avtomobilski sektor. Nemški kancler je omenil nujnost odločitev.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Evropska unija je zeleno luč prižgala za uvedbo povračilnih ukrepov v vrednosti 93 milijard evrov, če bi propadla pogajanja z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta poteza predstavlja konsolidacijo evropskega odpora proti ameriškim trgovinskim pritiskom. "Ena velika lista" je naslov članka, ki ga je objavil EURACTIV.pl, in povzema dnevniški "briefing" iz evropskih prestolnic z dne 24. julija, ki podrobno opisuje potek svetovne trgovinske vojne.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Pogajanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o carinah se krepijo pred rokom 1. avgusta. Oblikuje se možnost dogovora o 15-odstotni carini, vendar EU že pripravlja povračilne ukrepe v primeru neuspeha pogajanj.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Ruski poslanci so soglasno podprli poziv premierju Mihailu Mišustinu, da pripravi ukrepe za zaščito ruskih sredstev v tujini pred morebitno krajo. Za poziv je glasovalo 404 poslancev.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.