Rusija z 'Orešnikom' odgovorila na ukrajinske napade in ciljala obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo
Objavljeno: 8. 1. 2026 10:42
9. jan 9:41
Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.
9. jan 5:58
Ruska vojska je izvedla obsežen napad na Ukrajino z raketnim sistemom srednjega dosega »Orešnik« kot odgovor na poskus ukrajinskega napada na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal, ki naj bi bili uporabljeni v napadu na rezidenco, ter energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so ruske sile izstrelile 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov.
Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.
Kronologija dogodkov
6. jan. 2026 :Ruska zračna obramba sestrelila dodatne ukrajinske drone nad Rusijo in morji.6. januarja 2026, nekaj dni pred glavnim dogodkom, je ruska zračna obramba poročala o uničenju 360 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa v zadnjih 24 urah. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS. Ti podatki potrjujejo nenehno aktivnost ukrajinskih sil pri napadih z droni na rusko ozemlje in vodna območja, kar se je nadaljevalo tudi v noči na 8. januarja, ko je bilo uničenih 66 dronov. To kaže na vzorec nenehnih zračnih napadov in obrambnih operacij, ki so se stopnjevali.
28. jul. 2025 :Rusko ofenzivno delovanje in ukrajinski napadi z droni.Julija 2025 so se ruske sile gibale na več frontah v Ukrajini, medtem ko je Rusija poročala o sestrelitvi sedmih ukrajinskih dronov nad svojimi regijami. Istočasno so poljski in zavezniški lovci vzleteli zaradi obsežnega ruskega zračnega napada na Ukrajino, ki je vključeval drone in rakete, pri čemer je en dron prodrl na poljsko ozemlje. Ti dogodki so kazali na nadaljnjo eskalacijo konflikta in pogosto uporabo brezpilotnih letal z obeh strani za napade in izvidovanje, kar je predhodilo sedanjim dogodkom in nadaljnjim razvojem obeh strani za napade.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodki v Ukrajini in Rusiji imajo visoko raven pomembnosti za Slovenijo zaradi širših geopolitičnih posledic konflikta. Slovenija je članica Evropske unije in Nata, kar pomeni, da je vpletena v skupna prizadevanja za stabilnost in varnost v regiji. Povečana intenzivnost zračnih napadov in obrambnih operacij vpliva na regionalno varnostno arhitekturo in lahko posredno vpliva na gospodarstvo in energetsko stabilnost Evrope, vključno s Slovenijo. Konflikt vpliva tudi na cene energentov in destabilizira mednarodne odnose, kar se odraža tudi v slovenski zunanji politiki in obrambnem načrtovanju.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.
Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko.
Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil.
Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Rusija ponoči izvedla napade na različne dele Ukrajine z več kot 450 brezpilotnimi letalniki in 30 raketami. Glavni udar je bil usmerjen v oskrbo z energijo, zlasti na jugu in v okolici Odese. V Odesi je bil zadet tudi pomorski terminal, kjer je izbruhnil požar v skladišču žita. Poškodovanih je bilo več deset civilnih objektov, ranjeni pa sta bili dve osebi.
Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti.
Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.
Ruska zračna obramba je sporočila, da je v noči na nedeljo uničila 57 ukrajinskih brezpilotnih letal, pri čemer jih je bilo največ, 23, sestreljenih nad Samarsko regijo. Ukrajinsko letalstvo je medtem poročalo, da je Rusija v istem obdobju izstrelila eno balistično raketo Iskander-M in 176 napadalnih dronov na Ukrajino. V Odesski regiji so droni poškodovali energetske objekte, medtem ko je v Sumski regiji požar uničil več zasebnih hiš, pri tem pa je bila ena oseba ranjena.
Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni v regiji Herson, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Ukrajinski predsednik Zelenski pa je Rusijo obtožil, da je ponovno ciljala na energetske objekte v Ukrajini in izvedla več kot 200 napadov z droni.
Dogodki v Ukrajini in Rusiji imajo visoko raven pomembnosti za Slovenijo zaradi širših geopolitičnih posledic konflikta. Slovenija je članica Evropske unije in Nata, kar pomeni, da je vpletena v skupna prizadevanja za stabilnost in varnost v regiji. Povečana intenzivnost zračnih napadov in obrambnih operacij vpliva na regionalno varnostno arhitekturo in lahko posredno vpliva na gospodarstvo in energetsko stabilnost Evrope, vključno s Slovenijo. Konflikt vpliva tudi na cene energentov in destabilizira mednarodne odnose, kar se odraža tudi v slovenski zunanji politiki in obrambnem načrtovanju.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.