Japonska premierka Sanae Takaiči je uradno potrdila namero o razpustitvi spodnjega doma parlamenta takoj po začetku rednega zasedanja 23. januarja 2026. Odločitev je bila sprejeta po srečanju z visokimi predstavniki vladajoče koalicije, ki jo sestavljata Liberalno-demokratska stranka (LDP) in Japonska inovacijska stranka (Nippon Ishin no Kai). Takaičijeva namerava s to potezo preveriti zaupanje javnosti v svojo koalicijsko vlado, podrobnosti o načrtu pa bo javnosti osebno pojasnila 19. januarja. Politična strategija, ki jo japonski mediji opisujejo kot »bliskovito razpustitev«, je bila pripravljena v strogi tajnosti, saj naj bi bili o njej predhodno obveščeni le najožji sodelavci. Generalni sekretar LDP Šuniči Suzuki je potrdil, da vlada načrtuje izvedbo predčasnih volitev, ki bi po neuradnih informacijah lahko potekale 8. februarja 2026. Takšna odločitev je presenetila celo ključne politične botre znotraj stranke, vključno z nekdanjim premierjem Tarom Asom, ki je odločilno prispeval k vzponu Takaičijeve na oblast. Napovedana razpustitev je sprožila takojšnje priprave političnih strank po vsej državi, zlasti v volilnih okrajih, kjer se pričakuje oster boj za glasove. Premierka želi s predčasnimi volitvami utrditi svojo politično legitimnost in pridobiti močnejši mandat za izvajanje zastavljenih reform. Opozicijske stranke in koalicijski partnerji že pospešujejo priprave na volilno kampanjo, medtem ko politični analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša tako nenadna prekinitev parlamentarnega dela.

Demokratična napredna stranka (DPP) je uradno imenovala zobozdravnika Wen Shih-chenga, rojenega v Caotun Townu, za kandidata za župana okrožja Nantou, s ciljem izzvati trenutno županjo Hsu Shu-hua iz Kuomintanga (KMT). Wen Shih-cheng je bil opisan kot 'padalski vojak', ki naj bi premešal karte KMT in prinesel novo dinamiko v okrožje Nantou.

Japonska predsednica vlade Sanae Takaichi načrtuje razpustitev spodnjega doma parlamenta in razpis predčasnih splošnih volitev, ki naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij potekale 8. februarja. Premierka želi s to potezo izkoristiti trenutno visoko podporo javnosti in pridobiti močnejši mandat za izvajanje svojih politik. Takaichi, ki je oktobra postala prva ženska na čelu japonske vlade, namerava z volilno zmago utrditi položaj svoje stranke v parlamentu. Odločitev o predčasnem odhodu na volišča je po navedbah visokih predstavnikov vladajoče stranke strateške narave, saj vlada trenutno uživa velik ugled med volivci. Uradna potrditev datuma volitev se pričakuje v kratkem, ko bo premierka tudi formalno razpustila parlament. Glavni cilj koalicije je povečanje števila poslanskih sedežev, kar bi Takaichijevi omogočilo lažje sprejemanje napovedanih gospodarskih in varnostnih reform. Analitiki ocenjujejo, da je tveganje za vlado majhno, saj opozicija ostaja razdrobljena, priljubljenost premierke pa od njenega nastopa funkcije vztrajno raste. Februar bo tako ključen mesec za politično stabilnost Japonske, saj bodo volivci neposredno ocenjevali delo prve ženske premierke v zgodovini države. Priprave na volilno kampanjo so se v strankarskih krogih že začele.

Matteo Salvini je sporočil, da so se na Siciliji odprla gradbišča v vrednosti 22 milijard evrov, namenjena izboljšanju cest, železnic in oskrbe z vodo. Poleg tega je napovedal, da se bodo dela na mostu čez Messinsko ožino začela še letos, kar predstavlja ključen korak v razvoju infrastrukturnih projektov v regiji.

Analitik Roland Lami je izpostavil, da bi Tirana lahko doživela predčasne volitve. Glavni razlog za to je pripor župana Eriona Veliaja, ki je v zaporu od februarja. Ta situacija povzroča veliko zanimanje tako med državljani kot v političnih krogih, ki spremljajo razvoj dogodkov v največji albanski občini.

Predsednik Socialdemokratske iniciative (NISMA), Fatmir Limaj, je poudaril, da njegova stranka ne bo prispevala k delnim rešitvam, ki bi lahko vodile v predčasne volitve. Po prekinitvi seje v parlamentu je Limaj dejal, da si NISMA prizadeva za parlamentarno večino, ki bo sposobna tako konstituirati skupščino kot tudi oblikovati novo vlado, saj ne verjame v parcialne rešitve.

Podpredsednik Građanskega pokreta URA, Filip Adžić, je izjavil, da sta za izhod Črne gore iz krize in zaustavitev institucionalnega razpada potrebni rekonstrukcija vlade ali predčasne volitve. Poudaril je, da država vsakodnevno priča institucionalnemu razpadu, zato je nujno ukrepanje za stabilizacijo razmer.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Madžarski premier Viktor Orbán je zavrnil možnost predčasnih volitev in poudaril, da je država "mirna in zbrana". Njegova izjava je sledila ponovnemu pojavu teme predčasnih volitev v javnosti, pri čemer je Orbán svojo reakcijo podal že pred zahtevo Péterja Magyarja. Dogajanje nakazuje na ponovno obravnavo možnosti predčasnih volitev v državi.

Po razpadu koalicije SPD in BSW v Brandenburgu je deželni zbor zavrnil predlog AfD za predčasne volitve. BSW je pri glasovanju podprla predlog AfD, vendar je bil predlog kljub temu zavrnjen. Del predstavnikov BSW se glasovanja ni udeležil.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Največji bolgarski parlamentarni skupini, sredinsko-desna stranka GERB-SDS in reformistična PP-DB, sta zavrnili mandat predsednika države Rumna Radeva za sestavo nove vlade. Odločitev obeh največjih političnih sil v državi močno povečuje verjetnost, da bo Bolgarija morala izvesti že osme predčasne parlamentarne volitve od leta 2021. Politična nestabilnost v najrevnejši članici Evropske unije se tako nadaljuje, saj nobena stranka ne uspe zagotoviti zadostne podpore za stabilno koalicijo. Predsednik Radev je mandat najprej ponudil zmagovalki volitev stranki GERB-SDS, po njihovi zavrnitvi pa še drugouvrščeni PP-DB, a sta obe strani ocenili, da v trenutni sestavi parlamenta ni mogoče oblikovati trdne vlade. Politična blokada ovira ključne reforme, ki so potrebne za vstop države v območje evra in polno vključitev v schengenski prostor, hkrati pa vpliva na črpanje evropskih sredstev. Država se zdaj pripravlja na ponoven odhod na volišča, kar po mnenju analitikov še dodatno krepi apatijo volivcev in nezaupanje v demokratične institucije. Bolgarija je ujeta v krog začasnih tehničnih vlad, ki jih imenuje predsednik, kar omejuje dolgoročno načrtovanje državnih politik in gospodarski razvoj.

Španska regija Extremadura se sooča z možnostjo predčasnih volitev, potem ko sta PSOE (Španska socialistična delavska stranka) in Vox v regionalni skupščini vložila celovite amandmaje na proračun za leto 2026. Predsednica vlade Extremadure je opozorila, da se bo mandat končal, če bo opozicija delovala kot institucionalni blok. Politični analitiki ocenjujejo, da so te poteze dokaz blokade avtonomnih računov in vodijo regijo v nov politični scenarij.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Japonski premier, ki vodi vladajočo Liberalno-demokratsko stranko (LDP), je napovedal možnost predčasne razpustitve spodnjega doma parlamenta. Odločitev o razpustitvi bi lahko bila sprejeta že ob začetku rednega zasedanja parlamenta, ki se bo pričelo 23. januarja. Ta poteza je neposreden odziv na politično nestabilnost in prizadevanja vlade, da bi si ponovno zagotovila trdno politično osnovo po nedavnih neuspehih na volitvah v zgornji dom. Politični analitiki ocenjujejo, da premier s to potezo tvega vse ali nič, saj se vladajoča koalicija sooča z upadanjem podpore javnosti. Namen predčasnih volitev je stabilizacija vlade pod vodstvom LDP, ki je v zadnjem obdobju izgubila nadzor nad pomembnimi zakonodajnimi procesi. Če bo parlament razpuščen, se bo Japonska podala v novo obdobje intenzivne predvolilne kampanje, kjer bo ključno vprašanje gospodarska politika in stabilnost valute. Napovedana razpustitev sledi zahtevnemu obdobju za stranko LDP, ki se kljub ohranitvi nekaterih položajev spopada z izgubo zaupanja volivcev. Premier poudarja, da je treba preveriti voljo ljudstva, da bi država lahko nadaljevala z nujno potrebnimi reformami. Dogajanje v Tokiu pozorno spremljajo tudi mednarodni finančni trgi, saj politična negotovost na Japonskem pogosto vpliva na vrednost jena in regionalno stabilnost v Vzhodni Aziji.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Francoski premier Sèbastien Lecornu je odstopil s svojo vlado le 26 dni po imenovanju, kar je najkrajši mandat v zgodovini Francije. Predsednik Emmanuel Macron je Lecornuja, kljub odstopu, zadolžil za izvedbo zadnjih pogovorov s političnimi strankami v naslednjih 48 urah, da bi poskušali rešiti politično krizo.

Plenum Bolgarske socialistične stranke (BSP) je sklenil, da bo 7. in 8. februarja sklical kongres. Atanas Zafirov, predsednik Nacionalnega sveta BSP, je dejal, da je čas za sklic kongresa takoj po volitvah in da ne namerava odstopiti.