Donald Trump je pred odločitvijo o obrestnih merah pritiskal na ameriško centralno banko (Fed), da bi znižala obrestne mere, ki trenutno znašajo med 4,25 in 4,5 %. Hkrati pa se pojavljajo ugibanja, da bi imel Trump v primeru zamenjave sedanjega predsednika Feda Jaya Powella, izjemno moč pri uveljavljanju administrativne agende, kar bi lahko vplivalo na neodvisnost Feda.

Koalicija 20 zveznih držav in guverner Pensilvanije so vložili tožbo proti zvezni vladi, da bi preprečili nedavne spremembe pravil zakona o dostopni oskrbi (ACA). Medtem se je tretja sodelavka Bidenove administracije, Annie Tomasini, sklicevala na peti amandma med zaslišanjem pred odborom predstavniškega doma, preiskujočim nekdanjega predsednika. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je opozorila, da naj bi se Američani na prihodnje naravne nesreče odzivali podobno kot na nedavne smrtonosne poplave v Teksasu.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo več pomembnih razsodb, ki bi lahko predstavljale resen pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa. Čeprav je sodišče s konservativno večino šestih proti trem doslej večinoma podpiralo predsednikove odločitve ali se izogibalo neposrednim konfliktom s sklicevanjem na tehnične podrobnosti, strokovnjaki napovedujejo preobrat. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo sodniki odločali spomladi, so zakonitost enostranskih carin, vprašanje državljanstva po rojstvu in poskus razrešitve guvernerjev zveznih rezerv. Pravni analitiki poudarjajo, da sodišče pogosto počaka, da predsednik izgubi del svoje povolilne moči in priljubljenosti, preden sprejme odločitve, ki omejujejo njegovo oblast. Istočasno se znotraj ameriškega kongresa krepijo kritike na račun Trumpove zunanje politike. Demokratski poslanec Jim Himes je opozoril na po njegovem mnenju nevarno kapitulacijo republikanske stranke pred predsednikovimi "imperialnimi pustolovščinami", konkretno v povezavi z nedavnimi dogodki v Venezueli. Po mnenju kritikov Trumpovi zavezniki v zakonodajni veji oblasti opuščajo svojo nadzorno funkcijo in se brezpogojno podrejajo predsednikovi presoji, kar naj bi spodkopavalo načelo delitve oblasti v državi. Ta notranjepolitična napetost sovpada z obdobjem, ko se Trump spopada tudi z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in kognitivnih sposobnostih.

Odločitev predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o vojaškem posredovanju v Venezueli z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura je sprožila mešane odzive v ameriški politiki. Čeprav so republikanski voditelji sprva podprli ukrep, se Trump sedaj spopada z naraščajočim nasprotovanjem izvoljenih predstavnikov z obeh polov političnega spektra. Kritiki opozarjajo na tveganja enostranskih vojaških akcij in morebitne dolgoročne posledice za stabilnost v regiji. Intervencija predstavlja resen preizkus za enotnost republikanske koalicije v zahtevnem volilnem letu. Trumpova vztrajnost pri vojaški rešitvi krize, ki jo je napovedoval že mesece, bi lahko razpolutila njegovo lastno stranko, medtem ko opozicijski demokrati stopnjujejo pritiske glede ustavnih pooblastil predsednika za napad brez odobritve kongresa. Dogajanje v Washingtonu odraža globoko polarizacijo glede ameriške zunanje politike v Južni Ameriki.

Ustavni senat venezuelskega vrhovnega sodišča (TSJ) je v soboto odredil, da izvršna podpredsednica Delcy Rodríguez takoj prevzame položaj vršilke dolžnosti predsednice Bolivarske republike Venezuele. Odločitev, ki jo je javno razglasila predsednica senata Tania D'Amelia, sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške vojaške sile izvedle operacijo zajetja dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po navedbah sodišča je bil Maduro aretiran in prepeljan v Združene države Amerike, kar je v državi ustvarilo institucionalno praznino na vrhu izvršne oblasti. Vrhovno sodišče je z imenovanjem Rodríguezove poskušalo vzpostaviti kontinuiteto oblasti v okviru obstoječega čavista režima, medtem ko se država spopada z negotovo politično tranzicijo. Ta poteza pomeni ključen preobrat v dolgoletni politični krizi, ki pretresa to južnoameriško državo, saj prvič po dolgem obdobju Maduro ne zaseda več predsedniškega stolčka.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršne ukaze za spodbujanje industrije umetne inteligence, kar predstavlja usklajen nacionalni napor na tem področju. Hkrati se je njegova administracija soočala z obtožbami o neutemeljenih trditvah glede domnevne zarote bivšega predsednika Baracka Obame proti Trumpu. Vrhovno sodišče ZDA je Trumpu naklonilo odločitev, ki mu omogoča odstranjevanje demokratov iz odbora za varnost potrošnikov, kar potrjuje njegova široka predsedniška pooblastila. Bela hiša je zavrnila poročila, ki so Trumpa povezovala z dokumenti, povezanimi z obtoženim pedofilom Jeffreyjem Epsteinom.

Vrhovno sodišče Venezuele je v soboto uradno pooblastilo podpredsednico države Delcy Rodriguez za prevzem vseh predsedniških pooblastil, s čimer je postala vršilka dolžnosti predsednice republike. Odločitev sodišča sledi dramatičnim dogodkom, v katerih so ameriške sile pridržale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s potrebo po zagotavljanju neprekinjenega delovanja državnih institucij in celostni obrambi države v času, ki so ga označili za "prisilno odsotnost" ustavnega predsednika. Delcy Rodriguez je v televizijskem nagovoru po srečanju državnega obrambnega sveta poudarila, da ostaja Maduro edini zakoniti predsednik države, in zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev iz ameriškega pridržanja. Razmere v državi so izredno napete, saj je Rodriguezova razglasila splošno nacionalno mobilizacijo v odgovor na, kot je dejala, vojaško agresijo Združenih držav Amerike brez primere. Medtem ko opozicija pod vodstvom Marie Corine Machado priznava Edmunda Gonzaleza za vodjo prehodne vlade, Rodriguezova vztraja pri ustavni legitimnosti Madurovega režima in poziva mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti Venezuele.

Ustavni senat vrhovnega sodišča Venezuele je v soboto uradno razglasil podpredsednico Delcy Rodríguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so ameriške vojaške sile 3. januarja 2026 v okviru operacije zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Sodišče je v obrazložitvi navedlo, da mora Rodríguezova zagotoviti upravno kontinuiteto in zaščito suverenosti države v razmerah, ki so jih označili za tujo vojaško agresijo. Rodríguezova je v televizijskem nagovoru poudarila, da Madura še vedno priznava kot edinega zakonitega voditelja, in od Združenih držav Amerike zahtevala njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko so sosednja Brazilija in nekateri drugi mednarodni akterji že začeli priznavati Rodríguezovo kot začasno voditeljico države, so se napetosti med Caracasom in Washingtonom močno zaostrile. Nova vršilka dolžnosti predsednice je v zadnjih dneh iskala podporo tudi v tujini, predvsem v pogovorih z ruskimi in beloruskimi predstavniki, s čimer želi utrditi svoj položaj v času globoke politične krize.

Vrhovno sodišče Venezuele je izdalo odločbo, s katero je podpredsednici države Delcy Rodríguez odredilo začasen prevzem predsedniških pooblastil zaradi "prisilne odsotnosti" predsednika Nicolása Madura. Sodišče, ki velja za tesno povezano z dosedanjim režimom, je v svoji utemeljitvi izpostavilo, da Rodríguezova, ki funkcijo podpredsednice opravlja od junija 2018, prevzema vodenje države kot druga v poveljniški verigi. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške vojaške sile v začetku januarja 2026 v posebni operaciji zajele Madura in ga prepeljale v pripor v New York. Sodniki se za zdaj niso odločili za razglasitev trajne odsotnosti predsednika, kar bi v skladu z venezuelsko ustavo zahtevalo razpis predčasnih volitev v roku 30 dni. Namesto tega so s podelitvijo začasnih pooblastil Rodríguezovi ohranili kontinuiteto chavizma v času, ko se država spopada z izjemno politično in varnostno krizo. Delcy Rodríguez je že pred odločitvijo sodišča javno zahtevala dokaze o tem, da je Maduro v ameriškem priporu še vedno živ, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado krepijo pritiske za popoln prehod v demokracijo.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo uradno pooblastilo podpredsednico Delcy Rodríguez, da prevzame začasno vodenje države in predsedniška pooblastila. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Maduro trenutno v priporu v New Yorku, kjer mu bodo sodili. Delcy Rodríguez je vodenje države prevzela v skladu z 233. členom venezuelske ustave, ki predvideva postopke v primeru trajne odsotnosti predsednika. V svojem prvem nastopu po prevzemu funkcije je nova voditeljica zavzela ostro stališče do Washingtona in od ameriških oblasti zahtevala neposreden dokaz o stanju in življenju zajetega Madura. Kljub uradni razglasitvi začasne vlade pa v mednarodni javnosti ostajajo vprašanja o njeni dejanski moči in iskrenosti glede morebitnih pogajanj o politični tranziciji z Združenimi državami Amerike, ki so z vojaškim posegom de facto odstranile Madurov režim.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Venezuelsko vrhovno sodišče je v nedeljo podpredsednici države Delcy Rodríguez podelilo pooblastila za začasno opravljanje funkcij predsednika republike. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so ameriške sile v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale iz države. Podpredsednica Rodríguezova je v javnem nagovoru od Združenih držav Amerike zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge ter obtožila Washington nezakonitega posega v suverenost Venezuele. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo operacije in navedel, da je bil Maduro ujet zaradi obtožb o trgovini z drogami, za kar so ZDA že pred leti razpisale tiralico. Po navedbah tujih tiskovnih agencij je Maduro trenutno na poti v New York, kjer mu bodo sodili. Politična situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je vlada v Caracasu sprva zahtevala dokaze o preživetju predsednika, zdaj pa je vodenje izvršne oblasti uradno prevzela Rodríguezova, ki velja za tesno zaveznico odstavljenega voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je zahteval, da podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, sodeluje z ZDA, sicer naj bi ZDA vojaško posredovale v Venezueli. Rodriguezova je te zahteve zavrnila in ponovila, da Venezuela ne bo podrejena ZDA, ter zahtevala izpustitev Nicolasa Madura. Caracas je dejanja Washingtona označil za poskus kolonialne vojne in kršitev ustanovne listine ZN.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Predsednik Donald Trump je na Floridi pregledoval vzorce kamna za novo plesno dvorano v Beli hiši. Bela hiša si prizadeva do marca dobiti končno odobritev za to 8361 kvadratnih metrov veliko dvorano.

Robert F. Kennedy mlajši je bil na zaslišanju v senatu izprašan glede svoje politike cepljenja in odpustitve vodje Centrov za nadzor bolezni. Predsednik Trump je podprl cepiva, s čimer se je oddaljil od Kennedyjevega stališča. Kirurginja Floride, Joseph Ladapo, je izjavila, da pred odločitvijo o umiku obveznih cepljenj niso izvedli nobenih podatkovnih projekcij. Načrt Floride o opustitvi pravilnika o cepljenju v šolah najverjetneje ne bo začel veljati še 90 dni in bo vključeval le norice in nekaj drugih bolezni, razen če zakonodajalci ne odločijo, da ga razširijo na druge bolezni.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k kazenskemu pregonu finančnika Georgea Sorosa in njegovega sina Alexandra zaradi njune domnevne podpore protestom v Združenih državah Amerike. Trump je to zahtevo objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, pri tem pa se je skliceval na zakon o kriminalnih združbah RICO.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi njegovega domnevnega pomirjevanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Posebni tožilec Jack Smith je bil obtožen spodkopavanja pričevanja ključne priče odbora J6. Igralec George Clooney je odgovoril na ostre napade Donalda Trumpa na njegovo delo in odločitev, da zapusti ZDA.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.