Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za časnik The New York Times jasno zavrnil možnost predsedniške pomilostitve za Sama Bankman-Frieda, nekdanjega izvršnega direktorja propadle kriptoborze FTX. Bankman-Fried trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi goljufij in zarote, povezanih z izginotjem več kot 8 milijard dolarjev sredstev strank. Trumpova odločitev prihaja kljub njegovi siceršnji naklonjenosti sektorju digitalnih sredstev in preteklim pomilostitvam drugih pomembnih osebnosti iz sveta kriptovalut. Trump je Bankman-Frieda uvrstil na seznam oseb, ki jim ne namerava podeliti milosti, ob bok glasbeniku Seanu "Diddyju" Combsu, odstavljenemu venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in nekdanjemu senatorju Robertu Menendezu. S tem je predsednik potegnil jasno ločnico med svojo politiko podpore kriptoindustriji in ničelno toleranco do obsežnih finančnih goljufij, ki so zamajale zaupanje v trg digitalnih sredstev. Bankman-Fried, ki je bil v preteklosti velik donator demokratskih kampanj, se trenutno sicer še vedno trudi s pritožbenim postopkom. Odločitev je v javnosti odjeknila predvsem zaradi kontrasta s Trumpovimi preteklimi dejanji, ko je pomilostil osebnosti, kot sta nekdanji direktor Binance Changpeng Zhao in ustanovitelj tržnice Silk Road Ross Ulbricht. S tem ko je Bankman-Frieda pustil v zaporu, Trump utrjuje podobo voditelja, ki nagrajuje lojalnost industriji, a strogo kaznuje zlorabo zaupanja vlagateljev. Bankman-Fried ostaja za zapahi od avgusta 2023, ko mu je bila zaradi poskusa vplivanja na priče odvzeta varščina še pred začetkom sojenja.

Nigerijska vlada je uspešno dosegla izpustitev pastorja Benjamina Egbajija, ki je bil več kot dve leti zaprt v Republiki Benin. Državna ministrica za zunanje zadeve Bianca Odumegwu-Ojukwu je v četrtek potrdila, da je bil Egbaji izpuščen na prostost po predsedniški pomilostitvi, ki jo je odobril beninski predsednik Patrice Talon. Pastor, ki je sicer poslovnež iz nigerijske zvezne države Cross River, je bil v sosednji državi pridržan pod obtožbami, ki so po navedbah nigerijskih uradnikov vodile do bivanja v težkih in ponižujočih razmerah. Diplomatska prizadevanja ministrice Odumegwu-Ojukwu so bila ključna za rešitev primera, ki je obremenjeval odnose med državama. Ministrica je ob potrditvi novice poudarila zavezanost nigerijske vlade k zaščiti svojih državljanov v tujini. Izpustitev Egbajija velja za pomemben diplomatski uspeh nove ministrice, ki je osebno bdela nad postopkom pomilostitve. Egbaji se je po izpustitvi že začel pripravljati na vrnitev v domovino. Čeprav podrobnosti o prvotnih obtožbah niso bile v celoti razkrite, nigerijski mediji poročajo, da je bila njegova dolgotrajna zaporna kazen predmet številnih pritožb glede kršenja človekovih pravic in neustreznih zapornih pogojev v Beninu.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je v petek odločil, da Brian Cole, osumljen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v Washingtonu pred petimi leti, ostane v priporu do začetka sojenja. Sodišče je presodilo, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti varnosti javnosti, saj so preiskovalci v Colovi lasti odkrili pripomočke za izdelavo eksplozivnih naprav. Obramba Briana Cola je med postopkom izpostavila nove podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju, saj naj bi osumljenec imel avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko vplivali na veljavnost njegovega priznanja, ki ga je podal po dolgotrajnem in intenzivnem zaslišanju s strani agentov zveznega urada FBI. Pravosodno ministrstvo trdi, da je primer trden, medtem ko nekateri analitiki opozarjajo na postopkovne nepravilnosti, ki bi jih lahko izkoristila obramba. Istočasno se policisti, ki so 6. januarja 2021 varovali Kapitol, spopadajo s posledicami odločitev nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Ta je namreč pomilostil približno 1.500 posameznikov, obsojenih zaradi sodelovanja pri vdoru v Kapitol, kar je med varnostnimi organi, ki so tistega dne utrpeli poškodbe in travme, sprožilo val ogorčenja in razočaranja.

Zvezni sodnik Matthew Sharbaugh je odredil, da Brian Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža demokratske in republikanske stranke v Washingtonu pred petimi leti, do začetka sojenja ostane v priporu. Sodnik je svojo odločitev utemeljil z oceno, da nobena kombinacija omejitev, vključno s hišnim priporom in napravo za sledenje GPS, ne bi mogla zagotoviti varnosti javnosti pred obtožencem, ki naj bi vztrajno pridobival material za izdelavo eksplozivnih naprav. Cole je bil aretiran decembra lani po obsežni petletni preiskavi, ki je bila ena najzahtevnejših za zvezne organe. Obramba obtoženega, ki poudarja, da ima Cole avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo, izpodbija veljavnost njegovega priznanja. Navajajo, da so agenti FBI med dvournim zasliševanjem uporabili sporne taktike pritiska, zaradi česar naj bi Cole po prvotnem zanikanju krivde podlegel sugestijam. Primer dodatno zapletajo procesni zapleti in kritike na račun ameriške tožilke Jeanine Pirro, ki ji nekateri analitiki očitajo neprimerno vodenje postopka. Medtem ko se zadeva seli na sodišče, policisti, ki so 6. januarja 2021 branili Kapitol, izražajo ogorčenje nad odločitvijo predsednika Trumpa o pomilostitvi številnih udeležencev takratnih nemirov.

Zvezni sodnik v Washingtonu je odredil, da Brian Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke na predvečer nemirov 6. januarja 2021, ostane v priporu do začetka sojenja. Odločitev temelji na ugotovitvi, da dokazi potrjujejo nevarnost, ki bi jo obtoženec lahko predstavljal za javno varnost, saj naj bi vztrajno pridobival material za izdelavo eksplozivnih naprav. Aretacija Cola, ki so ga izsledili po skoraj petih letih preiskave, velja za pomemben preboj v enem najkompleksnejših primerov, povezanih z dogodki na Kapitolu. Obramba obtoženca medtem izpostavlja nove okoliščine, saj so pri Colu diagnosticirali avtistično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Ti podatki bi lahko igrali ključno vlogo pri izpodbijanju njegovega priznanja, ki ga je podal po dveh urah zasliševanja, ko so agenti FBI nanj izvajali močan pritisk. V ozadju pravnega postopka se vrstijo tudi kritike na račun ameriške tožilke Jeanine Pirro, ki ji nekateri analitiki očitajo procesne napake in neprimerno vodenje primera. Dogajanje spremlja tudi grenko spoznanje policistov, ki so branili Kapitol, saj je predsednik Donald Trump ob nastopu svojega drugega mandata pomilostil okoli 1500 oseb, obsojenih zaradi sodelovanja v nemirih leta 2021.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se sooča z ostrimi kritikami, saj so se številni posamezniki, ki jih je pomilostil, v kratkem času ponovno znašli v kazenskih postopkih. Med njimi izstopajo napadalci na ameriški Kapitol z dne 6. januarja 2021, ki so kljub predsedniški milosti nadaljevali s protizakonitimi dejavnostmi. Zachary Alam bo januarja stopil pred sodišče zaradi novega primera vloma v Virginiji, medtem ko je Christopher Moynihan iz New Yorka le nekaj mesecev po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem vodji demokratske manjšine v predstavniškem domu Hakeemu Jeffriesu. John Banuelos, ki je med napadom na Kapitol streljal v zrak, je bil ponovno aretiran zaradi vpletenosti v primer ugrabitve v Utahu, DNK analiza pa ga je povezala tudi s spolnim napadom iz leta 2018. Poleg udeležencev nemirov Trump svojo pravico do pomilostitev širi tudi na posameznike, povezane z organiziranim kriminalom in preiskavo Roberta Muellerja. Odvetnik David Schoen, ki je v preteklosti zastopal Jeffreyja Epsteina in Rogerja Stona, si prizadeva za izpustitev dveh članov mafijske družine Colombo, ki prestajata dosmrtno zaporno kazen. Hkrati je zvezni sodnik odredil pripor za Briana Cola, ki je obtožen podstavljanja bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke. Sodišče je presodilo, da bi izpustitev Cola, ki je leta kopičil material za izdelavo eksplozivnih naprav, pomenila preveliko tveganje za javno varnost. Kritiki ob tem opozarjajo na domnevno nesposobnost pravne ekipe pod Trumpovim okriljem, saj so številne obtožnice v drugih primerih padle na sodiščih.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podstavitve dveh cevnih bomb pred sedežema demokratske in republikanske nacionalne stranke v Washingtonu, dan pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val kritik s serijo pomilostitev, ki vključujejo napadalce na Kapitol 6. januarja 2021 in posameznike, povezane z organiziranim kriminalom. Kljub predsedniški milosti se nekateri pomiloščeni že spopadajo z novimi pravnimi težavami. Med njimi sta Zachary Alam, ki mu grozi obsodba zaradi vloma v Virginiji, in Christopher Moynihan, ki je po pomilostitvi domnevno pošiljal grožnje z ubojem kongresniku Hakeemu Jeffriesu. V Utahu so aretirali tudi Johna Banuelosa, ki naj bi bil na podlagi DNK analize povezan s spolnim napadom iz leta 2018. Hkrati so v javnost prišla razkritja o neuspehih tožilcev, ki jih je imenovala Trumpova administracija. Med njimi izstopa nekdanja voditeljica Fox News Jeanine Pirro, ki ji kljub več poskusom ni uspelo doseči obtožnice v bizarnem primeru napada s sendvičem. Politično napetost stopnjuje tudi objava deponiranih pričevanj posebnega tožilca Jacka Smitha. Ta je razkrila, da so bili republiški kongresniki, vključno z Jimom Jordanom, med vdorom v Kapitol močno prestrašeni, kar po Smithovih besedah dokazuje resnost takratnih dogodkov. Trumpove odločitve o pomilostitvah naj bi bile po mnenju analitikov motivirane z njegovo zamero do Muellerjeve preiskave, saj so med prejemniki milosti tudi osebe, povezane z mafijsko družino Colombo.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi svoje retorike in ravnanja. Republikanski kongresnik Thomas Massie je z omalovaževanjem zavrnil Trumpov verbalni napad na družbenih omrežjih. Hillary Clinton je obtožila Trumpa, da je spodbujal podpornike k napadu na Kongres 6. januarja, kar je sprožilo razpravo o morebitni tožbi zaradi obrekovanja. Pravniki so opozorili, da bi lahko poskus Bele hiše, da bi se norčevala iz dogodkov 6. januarja 2021, administracijo izpostavil pravnim tveganjem.

Ob peti obletnici napada na Kapitol je Donald Trump objavil več zapisov na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in napadal imigrante iz Somalije. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. ZDA bi lahko dvignile carine na Indijo, če ta ne bo ustavila nakupa ruske nafte. Trump je ob obletnici napada na Kapitol napadel transspolne osebe.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Republikanec Thomas Massie preverja podporo za ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi. Ugled Donalda Trumpa naj bi bil breme za republikance tudi v letu 2026. Kljub temu, da Trump ne bo kandidiral za tretji mandat, JD Vance ne prepriča republikancev. Odkrito je bilo, da so posli med Trumpom in Epsteinom skrivnostni, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Trump noče javno objaviti svojih davkov. Pričakuje se, da bo leto 2026 burno, saj Trump še naprej deluje neovirano.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Harry Enten s CNN je poudaril zgodovinski uspeh podpredsednika JD Vancea v zgodnjih anketah za leto 2028. Republikanski kongresnik je izrazil, da bi lahko Mike Johnson kmalu zapustil položaj predsednika predstavniškega doma, če bi republikanci premagali strah pred Belo hišo. Analitiki so napovedali, da bi lahko tihi upor proti Johnsonu zmanjšal možnosti republikancev na volitvah sredi mandata. Sin Nikki Haley je obtožil Viveka Ramaswamyja dolgotrajne prevare.

Novinar Philip Bump je ovrgel Trumpovo trditev, da so ZDA "najbolj vroča država", saj to velja le za podnebje. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je označil Trumpa za sramoto, ker je ta zavrnil zakon o vodi. Pojavila so se tudi vprašanja glede Trumpovega zdravja.