Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Ekipa kampanje Kennedyja Agyaponga v okviru tekme za predsedniškega kandidata Nove domoljubne stranke (NPP) v Gani napoveduje njegovo zmago v šestih ključnih regijah. Direktor volitev v kampanji Joojo Rocky Obeng je v pogovoru za Asempa FM izrazil močno zaupanje v uspeh v regijah Greater Accra, Centralna regija, Zahodna regija in Western North. Obeng je ob tem poudaril, da je zmaga Agyaponga praktično zagotovljena, saj naj bi kandidat užival široko podporo med člani stranke pred splošnimi volitvami leta 2024. Vodstvo kampanje je hkrati zavrnilo očitke o domnevnih napadih na protikandidate. Po njihovih besedah Agyapong vodi kampanjo, ki temelji na vsebinskih vprašanjih in spodbujanju enotnosti znotraj stranke, poročila o domnevnih konfrontacijah pa so označili za neutemeljena. Poudarili so, da se kandidat osredotoča na reševanje konkretnih problemov državljanov in ne na osebne spore s tekmeci znotraj NPP. Nekdanji regionalni minister Joojo Rocky Obeng je izpostavil, da rezultati s terena kažejo na močno prednost Agyaponga, kar naj bi mu omogočilo prevzem vloge uradnega nosilca liste NPP. Kljub poročanjem o notranjih napetostih v stranki, ekipa vztraja, da njihov pristop ostaja konstruktiven in usmerjen v prihodnost Gane. Proces izbire predsedniškega kandidata velja za ključen korak stranke pri pripravah na prihajajoči volilni cikel.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Glede na novo anketo CNN, ki jo je izvedla agencija SSRS, približno polovica Američanov že razmišlja o predsedniških volitvah leta 2028. To bodo prve volitve po letu 2016, na katerih se za nominacijo ne bo potegoval aktualni predsednik.

V Čilu sta se v zadnjem predsedniškem soočenju spopadla kandidata Jeannette Jara (levica) in José Antonio Kast (skrajna desnica). Razprava je izpostavila velike razlike v njunih pogledih na državo, zlasti glede varnosti, migracij in gospodarske rasti.