V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika.
Kronologija dogodkov
17. dec. 2025 :Trumpove grožnje Venezueli in finančne kontroverze.Predsednik Trump je Venezueli zagrozil z vojaškim posredovanjem, medtem ko so se znotraj ZDA stopnjevale kritike zaradi domnevnih zlorab davkoplačevalskega denarja. ZDA so v tem času okrepile pritisk na narkokartele v Latinski Ameriki in fentanil označile za orožje za množično uničevanje.
3. nov. 2025 :Protesti za demokracijo in kritike Trumpovega ravnanja.V ZDA so potekali množični protesti za ohranitev demokracije, ki jih je republikansko vodstvo označilo za protiameriške. Trump se je v tem obdobju izogibal vprašanjem o pomilostitvah in se soočal s pritiski pravosodnih organov zaradi svojih intervjujev.
18. okt. 2025 :Pomilostitev Santosa in gibanje 'No Kings'.Donald Trump je pomilostil nekdanjega kongresnika Georgea Santosa, obsojenega goljufije, kar je sprožilo val ogorčenja. Po državi so se razširili protesti pod geslom 'No Kings', ki so nasprotovali domnevni avtoritarni politiki predsednika.
2. sep. 2025 :Vprašanja o zdravju predsednika in imigracijska politika.Pojavile so se špekulacije o zdravstvenem stanju Donalda Trumpa in sumi o njegovi povezanosti z Epsteinovim škandalom. Na področju notranje politike so se krepili digitalni upori proti strogi imigracijski politiki agencije ICE.
10. avg. 2025 :Napoved vojne brezdomcem in spori z Mehiko.Trump je napovedal prevzem nadzora nad policijo v Washingtonu in izgon brezdomcev iz prestolnice. Istočasno je Mehika zavrnila kakršne koli ameriške vojaške operacije proti kartelom na svojem ozemlju, kar je zaostrilo regionalne odnose.
23. jul. 2025 :Tožbe zaradi podnebja in kadrovske menjave v pravosodju.Mladi Američani so proti Trumpu vložili ustavno tožbo zaradi neukrepanja glede podnebnih sprememb. Na pravosodnem področju je prišlo do odstavitve Trumpove zaveznice Aline Habba z mesta začasne tožilke.
Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.
Izjave
"Naša preiskava je razvila dokaze nad utemeljenim sumom, da se je predsednik Trump vključil v kriminalno shemo za razveljavitev izidov volitev 2020."
Jack Smith
"Čeprav morda nihče ne bo pogrešal tirana, kot je Maduro, ali je to sploh zakonito? Kdo je glasoval za to?"
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Združenih državah Amerike neposredno vpliva na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, v katero je vključena tudi Slovenija kot članica zveze NATO. Vprašanja o legitimnosti ameriških demokratičnih procesov in agresivni zunanjepolitični premiki, kot je aretacija tujih voditeljev, lahko vplivajo na diplomatske odnose med EU in ZDA ter posredno na slovensko zunanjo politiko do Latinske Amerike.
Predsednik Trump je kolumbijskega predsednika Petra posvaril, naj bo previden. Senator Moreno je pozdravil Trumpovo odločitev o zajetju Nicolása Madura. Latinskoameriški predsedniki, ki podpirajo stališče Bele hiše, so proslavili aretacijo in izročitev Madura, medtem ko je italijanska vlada previdna glede ameriškega vojaškega posredovanja.
Elitna ameriška vojaška enota Delta Force je v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS News so pripadniki specialnih sil izvedli bliskovito akcijo, ki je privedla do pridržanja venezuelskega voditelja. Informacijo so pozneje potrdili tudi predstavniki oblasti v Združenih državah Amerike, ki so Madura odpeljali na neznano lokacijo.
Podpredsednica Venezuele in preostale oblasti v Caracasu so se na dogodke odzvale z zahtevo po neposrednem dokazu, da je njun voditelj še živ. Enota Delta Force, ki je primarno zadolžena za protiteroristično delovanje in reševanje talcev, je v preteklosti že sodelovala v podobnih operacijah z visokim tveganjem, vključno z lovom na voditelje terorističnih skupin in narkokartelov. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Caracas dejanje označuje za ugrabitev, medtem ko Washington operacijo opravičuje v okviru svojih strateških interesov.
Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek.
Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.
Ameriške posebne enote so po ukazu predsednika Donalda Trumpa v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Kot je na družbenem omrežju Truth Social potrdil sam Trump, so ameriške sile par iz prestolnice Caracas z letalom že odpeljale iz države. Napad se je zgodil v okviru širših zračnih napadov na tarče v Caracasu, kar predstavlja dramatično zaostritev večletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo venezuelskega režima. Operacija sledi nedavnim zasegom venezuelskih naftnih tankerjev in stopnjevanju ameriških groženj z vojaškim posredovanjem.
Odzivi na incident so bili takojšnji in ostri. Predstavniki venezuelske vlade so dejanje obsodili kot nelegalno ugrabitev in pozvali k odporu proti ameriški agresiji. Sosednja Kolumbija je zaradi nevarne destabilizacije regije že zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Dogodek pomeni konec večmesečnih ugibanj o Trumpovi pripravljenosti na neposredno vojaško akcijo, ki jo je ameriški predsednik kljub nasprotovanju dela senata napovedoval že od novembra 2025. Usoda ujetega predsedniškega para za zdaj ostaja neznana, prav tako ni jasno, kje se nahajata.
Združene države Amerike so v soboto izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških uradnikov so prestolnico Caracas pretresle eksplozije, kar je sledilo večmesečnim napetostim in grožnjam predsednika Donalda Trumpa. Maduro je bil po aretaciji odpeljan v pripor, podrobnosti o njegovi trenutni lokaciji pa ostajajo tajne.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po izvedeni akciji poudaril, da novi napadi na Venezuelo niso predvideni, s čimer je nakazal na stabilizacijo razmer po prevzemu nadzora. Operacijo je izvedla elitna enota, ki je v preteklosti že sodelovala pri likvidacijah odmevnih tarč, njene misije pa so strogo varovana skrivnost. Dogodek označuje korenit prelom v venezuelski politiki in začetek negotovega prehodnega obdobja za državo.
Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma.
Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.
Dogajanje v Združenih državah Amerike neposredno vpliva na globalno politično stabilnost in varnostno arhitekturo, v katero je vključena tudi Slovenija kot članica zveze NATO. Vprašanja o legitimnosti ameriških demokratičnih procesov in agresivni zunanjepolitični premiki, kot je aretacija tujih voditeljev, lahko vplivajo na diplomatske odnose med EU in ZDA ter posredno na slovensko zunanjo politiko do Latinske Amerike.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.