Združene države Amerike ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Madura

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so glavno mesto Caracas pretresle številne eksplozije. Poročila navajajo, da je bil tarča napadov tudi Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer so po seriji eksplozij izbruhnili obsežni požari. Lokalne priče so poročale o preletih vojaških zrakoplovov in močnem streljanju v okolici strateških objektov. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno za stabilnost regije in boj proti trgovini z drogami, medtem ko so iz Venezuele pred tem prihajala opozorila o kršenju suverenosti. Incident je povzročil precejšnjo zmedo v venezuelski vojaški strukturi, saj so poročila o eksplozijah prihajala tudi iz drugih delov države. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi odstranitev Madura lahko privedla do popolnega sesutja obstoječega režima ali dolgotrajnega državljanskega konflikta.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.