Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo svojo dolžnost opravljal do zadnje sekunde mandata, s čimer je uradno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu. V času poglobljene politične krize, ko država ostaja brez potrjenega proračuna in stabilne parlamentarne večine, je Macron leto 2025 označil za leto, ki mora biti koristno za reforme in zaščito državljanov. Predsednik, ki se spopada z zgodovinsko nizko podporo v javnomnenjskih anketah, je skušal pomiriti javnost glede stabilnosti institucij. Njegov govor je bil osredotočen na prihodnost, vključno z omembo predsedniških volitev leta 2027, s čimer je nakazal, da ne namerava popustiti pod pritiski opozicije. Macron je izpostavil nujnost nadaljevanja zastavljenih projektov in gospodarske prenove, kljub negotovosti, ki jo povzroča manjšinska vlada. Odločen nastop predsednika prihaja po mesecih političnih pretresov in poskusov njegove odstavitve v parlamentu, s čimer je poskušal utrditi svojo avtoriteto pred zahtevnim letom, ki ga čakajo lokalne volitve in reševanje proračunske problematike.

Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Galibaf je predsedniku države Masudu Pezeškianu uradno poslal v izvajanje zakon o zahtevah in določbah za letne proračune. Gre za ključen pravni akt, ki določa tehnične in strukturne okvire za pripravo prihodnjih državnih proračunov v Iranu. Zakon naj bi poenostavil proračunske postopke in zagotovil, da so letni finančni načrti v skladu z dolgoročnimi gospodarskimi cilji države. S podpisom in uradno objavo se zakon začenja izvajati na izvršni ravni, kar pomeni, da bo morala vlada pod vodstvom Pezeškiana prihodnje proračunske predloge pripraviti v skladu z novo sprejetimi pravili. Postopek je zaključek zakonodajne poti, ki se je začela z obravnavo osnutka v parlamentu, s čimer so bili postavljeni temelji za bolj stabilno fiskalno politiko v času povečanih gospodarskih izzivov za državo.

Guverner nigerijske zvezne države Bauchi, Bala Mohammed, je v srede podpisal zakon o proračunu za leto 2026 v vrednosti 877 milijard nairov (približno 490 milijonov evrov). Podpis zakona omogoča polno izvajanje proračuna s 1. januarjem 2026. Prvotni predlog, ki ga je guverner Mohammed skupščini predložil novembra 2025, je znašal 878,15 milijarde nairov, vendar je bil po zakonodajnem postopku in podrobnem pregledu s strani pristojnih odborov nekoliko znižan na končni znesek 877.052.907.900 nairov. Skladno s sprejetim dokumentom je za tekoče odhodke namenjenih 308,7 milijarde nairov, medtem ko preostanek predstavljajo sredstva za kapitalske naložbe. Predsednik skupščine Abubakar Sulaiman je ob potrditvi poudaril pomen proračunske discipline. Guverner Mohammed se je ob podpisu zahvalil parlamentu za hitro in učinkovito obravnavo predloga, ki po njegovih besedah predstavlja temelj za nadaljnji razvoj infrastrukture in socialnih storitev v tej nigerijski zvezni državi. Gre za pomemben korak pri zagotavljanju stabilnosti financiranja regionalnih projektov v prihodnjem proračunskem obdobju.

Tiskovni predstavnik parlamentarne komisije za pripravo proračuna v Iranu je objavil podrobnosti o novih ukrepih, ki se nanašajo na cene bencina, kruha in drugih osnovnih življenjskih potrebščin. Komisija je v okviru proračunskega načrtovanja določila smernice za subvencioniranje in regulacijo cen teh kritičnih dobrin, ki so ključnega pomena za stabilnost domačega trga. Odločitve prihajajo v času, ko se država spopada z gospodarskimi pritiski in inflacijo, kar neposredno vpliva na kupno moč prebivalstva. Ukrepi vključujejo natančno določene kvote in cene za bencin ter zagotavljanje dostopnosti kruha kot osnovnega živila prek proračunskih sredstev. Poleg tega so bili sprejeti sklepi o uvozu in distribuciji osnovnih dobrin, s čimer želi vlada preprečiti pomanjkanje na trgu. Komisija je poudarila, da so ti koraki nujni za zaščito najranljivejših slojev družbe pred nihanji svetovnih cen surovin in notranjo gospodarsko nestabilnostjo. Končni predlogi bodo sedaj posredovani v nadaljnjo parlamentarno obravnavo in potrditev.

Parlamentarna komisija za proračun v Iranu je sprejela predlog za stopenjsko zvišanje plač javnih uslužbencev v prihodnjem letu, ki temelji na načelu obratnega sorazmerja. Po besedah tiskovnega predstavnika komisije se bodo najnižje plače povečale za 43 odstotkov, medtem ko bo zvišanje za tiste z najvišjimi prejemki znašalo 20 odstotkov. Ukrep je namenjen predvsem zaščiti zaposlenih z mesečnimi prihodki pod 20 milijoni tomanov, s čimer želi država ublažiti vpliv visoke inflacije na najranljivejše sloje prebivalstva. Odločitev komisije sledi prizadevanjem za zmanjšanje socialnih razlik in zagotavljanje večje kupne moči za tiste, ki jih gospodarske razmere najbolj prizadenejo. Člani komisije so poudarili, da je takšen model pravičnejši od enotnega zvišanja, saj omogoča boljšo podporo tistim z nižjimi dohodki v času nestabilnih gospodarskih razmer. Predlog mora zdaj prestati še končno potrditev v parlamentu, preden bo vključen v proračun za naslednje leto.

Iranski parlament je zavrnil dele predlaganega proračuna za leto 1405 po iranskem koledarju, saj so poslanci ocenili, da bi nekateri finančni ukrepi lahko povzročili dodatno inflacijo. Predsednik parlamentarne komisije za proračun je pojasnil, da so popravki v proračunu nujni za zagotavljanje socialne pravičnosti in zaščito preživetja državljanov. Vodstvo organizacije za proračun je poudarilo, da je glavna omejitev vlade preprečevanje inflacijskih pritiskov, zato v proračun ne bi smeli vključevati nerealnih prihodkov, ki bi povečali javnofinančni primanjkljaj. Predstavniki zasebnega sektorja so izrazili ostre kritike na račun predloga proračuna, ki ga označujejo za proračun stagflacije. Opozarjajo na nevarnosti povečevanja davčnih bremen v času gospodarske stagnacije, rast zadolževanja države ter povečevanje sredstev za državna podjetja na račun razvojnih investicij. Kritiki menijo, da bi takšna porazdelitev sredstev še dodatno zavrla gospodarsko aktivnost in povečala življenjske stroške prebivalstva. Razprava v parlamentu se tako nadaljuje v smeri iskanja ravnovesja med nujnimi državnimi izdatki in vzdržno fiskalno politiko.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Francoski ustavni svet je v torek, 30. decembra, potrdil večino določb proračuna za socialno varnost za leto 2026. Odločitev je sledila pritožbi poslancev stranke Nepokorna Francija (LFI), ki so izpodbijali več ukrepov v besedilu zakona. Čeprav je ustavni organ proračun v večjem delu spoznal za skladnega z ustavo, je vseeno razveljavil določene segmente, predvsem tiste, ki so se nanašali na redefiniranje delovne nezmožnosti. Sodniki so v svoji presoji ugotovili, da večina proračunskih postavk izpolnjuje zakonske zahteve, vendar so na vsebinski ravni cenzurirali ukrep o delovni nezmožnosti, saj ta po njihovi oceni ni bil ustrezno utemeljen ali skladen s pravnimi standardi. Potrditev proračuna kljub delni cenzuri predstavlja ključen korak za finančno stabilnost francoskega socialnega sistema v prihodnjem letu, hkrati pa odraža politično napetost med vlado in opozicijskimi silami na levici.

Italijanski parlament je v torek uradno potrdil vladni predlog proračuna za leto 2026, ki vključuje stroge ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski načrt v vrednosti približno 22 milijard evrov je pripravljen z namenom, da se primanjkljaj v letu 2026 zniža na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Giorgie Meloni odgovorila na zahteve Evropske unije po večji fiskalni disciplini, saj je bila prejšnja ciljna vrednost primanjkljaja določena pri treh odstotkih. Sprejetje tega dokumenta predstavlja ključen korak za stabilizacijo italijanskih javnih financ v skladu z evropskimi pravili o dolgu. Ukrepi so usmerjeni v krčenje javne porabe, s čimer želi Rim izpolniti pričakovanja Bruslja in se izogniti morebitnim sankcijam zaradi čezmernega primanjkljaja. Proračun so podprli poslanci vladajoče koalicije, ki poudarjajo pomen dolgoročne finančne vzdržnosti države.

Predsednik italijanskega združenja Conflavoro Roberto Capobianco je izrazil podporo predlogu proračuna za leto 2026, ki ga je sprejela italijanska vlada. Kljub omejenim finančnim sredstvom Capobianco ocenjuje, da dokument predstavlja pozitivno osnovo za podporo delu in produktivnosti podjetij. Ključni element proračuna, ki ga izpostavlja združenje, je razbremenitev davkov na povečanje plač, ki izhajajo iz prenove kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju. Ta ukrep naj bi neposredno okrepil kupno moč delavcev in spodbudil odgovornejša pogajanja. Združenje poudarja, da je za polno učinkovitost ukrepa nujno določiti referenčne kolektivne pogodbe za posamezne sektorje, s čimer bi preprečili t. i. pogodbeni damping in nagradili podjetja, ki vlagajo v kakovostna delovna mesta. Capobianco je ob tem pozval k uvedbi dodatnih strukturnih politik za digitalno preobrazbo in uporabo umetne inteligence, ki postajata ključni za produktivnost malih in srednje velikih podjetij. Po njegovem mnenju mora država podjetja aktivno spremljati pri izobraževanju kadrov in inovacijah procesov, da bi ohranila konkurenčnost na trgu.

Albanski premier Edi Rama je na tradicionalni tiskovni konferenci ob koncu leta predstavil gospodarski bilanc za leto 2025 in napovedal optimistične obete za prihodnje leto. Po njegovih besedah je albansko gospodarstvo v enem svojih najboljših obdobij, saj je leto 2025 zaključilo z gospodarsko rastjo v višini 3,9 odstotka. Rama je izpostavil, da se je javni dolg države zmanjšal, hkrati pa se je povečalo število registriranih podjetij, kar kaže na stabilizacijo in krepitev zasebnega sektorja. Poseben poudarek je premier namenil izboljšanju življenjskega standarda državljanov, saj so se v iztekajočem se letu zvišale tako plače kot pokojnine. Ta trend se bo po njegovih napovedih nadaljeval tudi v letu 2026, za katero je že v začetku decembra napovedal zgodovinsko povečanje dohodkov. Na tiskovni konferenci je Rama poudaril, da so doseženi rezultati plod strukturnih reform, ki Albaniji omogočajo novo raven razvoja in povečanje javnih naložb v prihodnje. Kljub optimizmu pa vlada ostaja pozorna na globalne gospodarske izzive, s katerimi se država spopada pri ohranjanju stabilne rasti.