Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Združene države Amerike so v soboto zgodaj zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali na ameriško ozemlje, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami. Napad, ki so ga spremljali letalski udari na ključne vojaške cilje, je v Caracasu sprožil kaos, medtem ko so se v Miamiju in drugih delih ZDA začela praznovanja venezuelske diaspore. Kljub uspehu operacije pa se v ameriškem kongresu in mednarodni skupnosti krepijo kritike zaradi domnevne nezakonitosti posega brez predhodne odobritve zakonodajalcev ali mednarodnih organizacij. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije in morebitnih povračilnih ukrepov, medtem ko venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zahteva izpustitev Madura in trdi, da ostaja legitimni voditelj države. Ameriška administracija operacijo primerja z invazijo na Panamo leta 1990, s katero so odstavili Manuela Noriego.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so elitne enote izvedle nočni napad na predsedniško rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, od koder so Madura z letalom prepeljali v New York. Trump je operacijo označil za izjemno uspešno in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno upravljale z Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju pritiskov in tajnemu načrtovanju. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Medtem ko so v južni Floridi venezuelski izseljenci proslavljali padec režima, so se v drugih delih sveta in v nekaterih ameriških mestih pojavili protesti proti vojni. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je obsodila "imperialistični napad" in zahtevala izpustitev Madura, medtem ko je vrhovno sodišče Venezuele njo imenovalo za začasno predsednico države. Ameriški kongresniki iz vrst progresivnih demokratov so napad označili za nezakonit in neustaven, saj Trump za vojaško posredovanje ni pridobil odobritve zakonodajalca. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo, na kateri bodo obravnavali ameriško posredovanje, ki močno spominja na invazijo Paname leta 1989. Trump je poudaril, da so bili v napadih nekateri ameriški vojaški uslužbenci ranjeni, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo smrtne žrtve med tamkajšnjimi civilisti in vojaki.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ameriška vojska je po uspešni vojaški operaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores prepeljala v pridržanje v New York. Maduro je bil z ladje USS Iwo Jima premeščen v zvezni zapor v Brooklynu, kjer v ponedeljek pričakujejo prvi sodni narok. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh, vendar je dogodek sprožil val mednarodnih kritik. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro obsodil ameriško posredovanje in poudaril, da mednarodni pravni red ter Ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ko gre za interese velesil. V Venezueli po zajetju predsednika vlada velika negotovost, saj ZDA napovedujejo začasno upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Kljub aretaciji Madura njegovi ključni zavezniki v državi, vključno z nekaterimi vojaškimi strukturami, še vedno ohranjajo določen nadzor, kar povzroča politično zmedo. Medtem ko del latinskoameriških držav in venezuelska opozicija pod vodstvom Marie Machado operacijo pozdravljata, generalni sekretar ZN António Guterres opozarja na nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Trumpova administracija je ob tem že nakazala, da bi se podobni ukrepi lahko zgodili tudi v drugih državah regije, kar še dodatno stopnjuje napetosti v Latinski Ameriki.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo oborožene sile Združenih držav Amerike ostale v Venezueli vse do vzpostavitve demokratične tranzicije. Odločitev predstavlja pomemben zasuk v zunanji politiki Washingtona, saj je administracija pred tem zanikala namere po menjavi režima v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave, da bodo ZDA praktično upravljale državo po zajetju venezuelskega predsednika, so sprožile ostre kritike o kršenju ustave in nespoštovanju volje ljudstva. Napovedana dolgotrajna intervencija sledi nedavnim vojaškim operacijam v Karibih in zaostrovanju diplomatskih odnosov. Bela hiša je poudarila, da vojaška prisotnost ni končana, kar nakazuje na obsežnejše načrte za stabilizacijo regije pod ameriškim nadzorom. Kritiki Trumpu očitajo, da s takšnim delovanjem kaže prezir do mednarodnega prava in suverenosti Venezuele, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti pregona koruptivnega režima in boja proti trgovini z drogami.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Združene države Amerike so po zadnjih analizah v Venezueli dosegle tako imenovano prilagoditev režima namesto njegove popolne zamenjave. Ta pristop se osredotoča na ohranitev obstoječe strukture oblasti v državi, vendar ob hkratni uvedbi pomembnih sprememb v njenem delovanju in političnih usmeritvah. Takšna strategija Washingtona predstavlja odmik od prejšnjih prizadevanj za neposredno odstranitev trenutnega vodstva v Caracasu. Analitiki opozarjajo, da gre za subtilnejšo obliko zunanjepolitičnega pritiska, kjer ZDA s kombinacijo ekonomskih ukrepov in diplomatskih pogajanj vplivajo na notranjo politiko Venezuele. Namesto nasilnega prevrata ali popolne zamenjave vladajoče elite se Washington zdaj osredotoča na postopne reforme, ki bi lahko dolgoročno stabilizirale regijo in zagotovile ameriške interese brez tveganja popolnega kolapsa države. Ta premik v strategiji odraža kompleksnost geopolitičnih razmer v Latinski Ameriki in omejitve neposrednega vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav.