Združene države Amerike dosegle spremembe v delovanju venezuelskega režima

Združene države Amerike so v Venezueli izvedle tisto, kar tuji analitiki označujejo za posebno vojaško operacijo, ki je po prvih ocenah dosegla zastavljene cilje. Poseg naj bi bil usmerjen v doseganje strateškega vpliva na celotni zahodni polobli in bi lahko služil kot sredstvo za prisilo drugih držav v regiji k tesnejšemu sodelovanju z Washingtonom. Po poročanju tujih medijev je bila operacija izjemno uspešna, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike. Operacija odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivih preostalih latinskoameriških držav na povečan ameriški pritisk. Čeprav so podrobnosti o samem poteku akcije še vedno omejene, poročila nakazujejo, da bo Washington uporabil ta uspeh za utrjevanje svojega hegemonističnega položaja. Kritiki sicer opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih posegov, ki bi lahko sprožili odpor v sosednjih državah in povečali regionalno nestabilnost v prihodnjih mesecih.

Venezuelsko prestolnico Caracas je ponoči pretreslo več močnih eksplozij, ki so bile posledica ameriške vojaške operacije. Po poročanju lokalnih virov in tujih agencij so ameriška letala napadla ključno infrastrukturo v državi, vključno z letališči, vojaškimi objekti in naftnimi rafinerijami. Napadi predstavljajo dramatično zaostritev napetosti med državama, saj gre za neposredno vojaško posredovanje na venezuelskem ozemlju po mesecih stopnjevanja pritiska in sankcij. Čeprav Bela hiša uradno še ni izdala podrobnega sporočila za javnost, sta dva ameriška uradnika potrdila, da je ukaz za napade izdal predsednik Donald Trump. Trump je vojski dal "zeleno luč" za izvedbo kopenskih in zračnih operacij že nekaj dni pred samim začetkom akcije. Kot razlog za vojaško posredovanje je ameriška administracija navedla domnevno destabilizacijo regije s strani režima Nicolása Madura ter njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in kriminalne dejavnosti, ki neposredno ogrožajo Združene države Amerike. Pentagon se na vprašanja novinarjev še ni odzval in je javnost napotil na Belo hišo.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.