Ameriški obrambni minister Pete Hegseth napovedal, da bodo ZDA določale pogoje upravljanja Venezuele

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija načrtuje neposreden nadzor nad državo, kar v mednarodni javnosti odpira številna pravna vprašanja glede zakonitosti tovrstnih posegov po mednarodnem pravu. Napovedana vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli predstavlja močan odklon od prejšnje zunanjepolitične agende predsednika Trumpa, ki je temeljila na izogibanju tujim vojaškim posredovanjem. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve suverenosti, medtem ko del venezuelske diaspore dogodke spremlja z mešanico olajšanja in negotovosti glede prihodnosti države pod tujo oblastjo. Situacija v Caracasu ostaja napeta, saj ZDA utrjujejo svojo vojaško in politično prisotnost na terenu.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je v televizijskem nagovoru ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje in napovedal brezkompromisno obrambo države. Po njegovih besedah se Venezuela spopada z največjo agresijo v svoji zgodovini, potem ko so Združene države Amerike izvedle raketne napade na več ciljev po državi. Minister je poudaril, da vojska in ljudstvo ostajata enotna ter da ne bodo dopustili prisotnosti tujih vojakov na venezuelskem ozemlju. Minister je v svojem govoru izključil možnost kakršnih koli pogajanj o neodvisnosti države in odredil polno mobilizacijo oboroženih sil po celotnem nacionalnem ozemlju. Poudaril je, da bo Venezuela branila vsak centimeter svoje zemlje in da bodo v tem spopadu na koncu zmagali. Odziv obrambnega ministrstva sledi poročilom o aretaciji predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je sprožilo vsesplošno politično in vojaško krizo v tej južnoameriški državi.

Venezuelski naftni sektor je postal središče mednarodnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike napovedale namero o prevzemu nadzora nad obsežnimi zalogami surove nafte v tej državi. Venezuela ima s približno 303 milijardami sodčkov največje dokazane zaloge nafte na svetu, kar predstavlja 17 odstotkov svetovnih rezerv. Kljub izjemnemu naravnemu bogastvu pa se država spopada z drastičnim upadom proizvodnje, ki je posledica dolgoletnega slabega upravljanja, pomanjkanja investicij in mednarodnih sankcij. Napetosti so se stopnjevale po domnevnih ameriških vojaških operacijah v bližini venezuelske obale, kar je predsednik Nicolás Maduro označil za neposreden napad na suverenost države. Donald Trump je v svojih izjavah poudaril strateški pomen teh rezerv za ameriško energetsko varnost, kar je povzročilo preplah na svetovnih naftnih trgih. Trenutno stanje v Venezueli predstavlja paradoks, saj država z največjimi rezervami ne uspe zagotoviti stabilne proizvodnje, medtem ko se napetosti med Caracasom in Washingtonom stopnjujejo v smeri neposredne konfrontacije glede naravnih virov.