Britansko obrambno ministrstvo je v svojem zadnjem poročilu zavrnilo ključno utemeljitev ruskega predsednika Vladimirja Putina za invazijo na Ukrajino, ki temelji na domnevni potrebi po "denacifikaciji" države. Britanski obveščevalci so izpostavili, da so etnični Ukrajinci med drugo svetovno vojno predstavljali znaten del Rdeče armade Sovjetske zveze v boju proti nacistični Nemčiji, kar spodkopava kremeljsko propagando, ki ukrajinsko vlado in ljudstvo neupravičeno označuje za naslednike nacizma. Ob tem so opozorili, da vojna v Ukrajini zdaj traja že dlje kot spopad Sovjetske zveze z nacistično Nemčijo, ki se je začel leta 1941. Ruska stran medtem kljub trajajočemu konfliktu poroča o rekordnem zanimanju za nakup njihovega orožja. Podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na srečanju s Putinom v Kremlju izjavil, da so tehnologije, preizkušene na bojiščih v Ukrajini, služile kot najboljša reklama za rusko vojaško industrijo. Manturov trdi, da so tuji naročniki pokazali neprecedentno zanimanje za ruske oborožitvene sisteme, kar Moskva izkorišča za krepitev svoje ekonomske in politične pozicije na svetovnem trgu orožja. Analitiki poudarjajo, da Putinove motive za nadaljevanje agresije ne vodijo le varnostni pomisleki glede širitve zveze NATO, temveč predvsem njegova nostalgična obsesija z obnovo sovjetskega imperija v mejah pred letom 1991. V tem kontekstu Ukrajine nikoli ni priznal kot neodvisne države, temveč kot zgodovinsko rusko ozemlje. Britanski obveščevalci ob tem ugotavljajo, da je bila prav Rusija tista, ki je leta 2022 sprožila invazijo, s čimer so zavrnili poskuse Kremlja, da bi rusko javnost mobiliziral s poustvarjanjem občutkov ogroženosti iz časa druge svetovne vojne.

Bivši reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafa Cerić je s predlogom o ustanovitvi Bosanske pravoslavne cerkve (BPC) izzval ostre odzive med srbskimi politiki in predstavniki Srbske pravoslavne cerkve (SPC). Cerić je svojo pobudo utemeljil na prepričanju, da bi morala imeti Bosna in Hercegovina lastno avtokefalno pravoslavno cerkev, ki ne bi bila podrejena Beogradu, s čimer bi se po njegovem mnenju okrepila državna identiteta. Predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in politično vodstvo Republike Srbske so predlog odločno zavrnili in ga označili za nevaren poskus spodkopavanja srbske identitete v državi. Kritiki Ceriću očitajo, da s takšnimi izjavami obuja duhove preteklosti, konkretno Neodvisne države Hrvaške (NDH) in Handžar divizije, ki sta med drugo svetovno vojno izvajali nasilje nad srbskim prebivalstvom. Spor je ponovno odprl globoka vprašanja o ustavni ureditvi in verski pripadnosti v BiH. Odzivi srbske strani poudarjajo, da je takšna retorika provokacija, ki ne prispeva k stabilnosti v regiji. Poudarjajo, da je pravoslavje v Bosni in Hercegovini nerazdružljivo povezano s srbskim patriarhatom ter da so poskusi ustvarjanja novih cerkvenih struktur po vzoru tistih v Črni gori ali Ukrajini v bosanskem kontekstu nesprejemljivi.

Civilna iniciativa "21. maj" je Mandića in njegovo "protisrbsko agenturo" obtožila spodbujanja "neumnega velikosrbskega revizionizma" in "škodljivega" delovanja v izvršni oblasti. Po njihovih besedah je cilj Mandića in njegove skupine sabotirati evropske integracije, se vesti kot "kazandžijske četniške siledžije" in škodljivo delovati znotraj izvršne oblasti. Navedli so tudi, da je znana politična vloga "žalostnega Andrije Mandića, njegove stranke in spremljajoče neočetniške kohorte". Eden od podpredsednikov naj bi izginil v regionalnem razvoju, drugi pa naj bi bil "talec neumnega postmodernističnega algoritma", katerega namen je, da bi iz "profašističnega in izdajalskega Draže" ustvaril "junaškega in domoljubnega Stjepana Filipovića".

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Organizacija CGO je kritizirala črnogorsko vlado zaradi "simbolične diplomacije" in nerealnih obljub glede EU integracij. Poudarili so, da vlada kljub velikemu številu funkcionarjev in naraščajoči administraciji dosega skromne rezultate. Ivan Mirković je izpostavil, da črnogorska politika potrebuje vodje reform, ne "popotnikov", in da obstoječa struktura odraža strankarsko trgovanje, ne dejanskih potreb. Posebej so kritizirali položaj podpredsednika vlade za zunanje in evropske zadeve. Mediji so poročali tudi o aferah, ki naj bi se nanašale na tesne sodelavce in sorodnike Andrije Mandića, vključno z navedbami o zlorabah pri javnih naročilih in sumljivih kadrovskih imenovanjih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.

V hrvaškem saboru je potekala okrogla miza z naslovom "Znanstveni pristop k raziskovanju žrtev Jasenovca", ki jo je organiziral Klub poslancev DOMiNO in Hrvaških suverenistov. Dogodek je sprožil polemike, saj ga Documenta – Center za soočanje z zgodovino ocenjuje kot sramotno odpiranje vrat revizionistom. Na okrogli mizi so sodelovali Igor Vukić, Nikola Banić in Slobodan Prosperov Novak.

Saborski poslanec stranke DOMiNO, Igor Peternel, je izrazil nasprotovanje spremembi imen ulic v Zagrebu, ki so po njegovem mnenju sporna, ker nosijo imena oseb, povezanih z Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Prav tako je kritiziral profesionalizacijo podpredsedniškega mesta v mestni skupščini, ki naj bi prejemala plačo višjo od tri tisoč evrov.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Neonacistične skupine v Avstraliji si prizadevajo normalizirati zlo s širjenjem laži in izkrivljanjem zgodovine. Prisvajajo si legendo ANZAC in s tem onečaščajo spomin na skoraj 40.000 Avstralcev, ki so umrli v boju proti nacistični Nemčiji. Avtor opozarja na nevarnost ignoriranja teh dejanj, saj lahko to privede do normalizacije zla.

Nevladne organizacije in državljanski aktivisti so se v Črni gori pritožili pri ombudsmanu zaradi javnega poveličevanja Pavla Đurišića, Hitlerjevega zaveznika, ki je odgovoren za množične poboje civilistov. Pritožba se nanaša na postavitev spomenika Đurišiću in na predvajanje pesmi, ki ga poveličujejo, pri čemer organizacije opozarjajo, da državno tožilstvo v tem ni prepoznalo sovražnega govora.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.