Romunija je Moldaviji ponudila tehnično strokovno znanje in podporo pri kibernetski varnosti, da bi ji pomagala pri obrambi pred kibernetskimi grožnjami in dezinformacijami pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. septembra. Pomoč je bila ponujena v luči opozoril o naraščajočem ruskem vmešavanju v moldavske notranje zadeve.

Premier Donald Tusk je z odredbo, objavljeno v Uradnem listu, uradno razpustil komisijo za preiskovanje ruskega in beloruskega vpliva na varnost Poljske v obdobju 2004–2024. Komisija, ki je delovala kot pomožna institucija predsednika vlade, je prenehala delovati v četrtek po predstavitvi končnega poročila. Ustanovljena je bila maja 2024.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je ostro obsodila obsežno rusko vmešavanje pred bližajočimi se zakonodajnimi volitvami. Po njenih besedah Rusija poskuša vplivati na državo, ki meji na Evropsko unijo in Ukrajino, ter jo 'nadzorovati' z dezinformacijskimi kampanjami, kibernapadi in organizacijo plačanih 'nasilnih' protestov. Kremeljska strategija naj bi vključevala tudi ustvarjanje dvoma med 'zmernim proevropskim volilnim telesom' z nasičenjem kampanje z lažno 'nevtralnimi' kandidati.

Moldavska predsednica Maia Sandu je po seji Vrhovnega varnostnega sveta in Vrhovnega sveta za obrambo opozorila, da Ruska federacija pripravlja doslej neprimerljivo vmešavanje v septembrske parlamentarne volitve v državi, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva je poudarila, da želi Rusija prevzeti nadzor nad Moldavijo in v ta namen načrtuje investicijo vsaj 100 milijonov evrov v kandidate, vandalizem, proteste in korupcijo volivcev. Kremlj je obtožbe zanikal in zavrnil vmešavanje, hkrati pa je Sandujeva opozorila, da so največje grožnje volitvam korupcija in nezakonito zunanje financiranje.

Moldavijska predsednica Maia Sandu je opozorila, da Rusija načrtuje "brezprimerno" vmešavanje v septembrske volitve v Moldaviji, ki so predvidene za 28. september. Sandujeva, ki je naklonjena EU, je ponovno izrazila prepričanje, da si Rusija prizadeva nadzorovati Moldavijo že od jeseni naprej. Nižja stopnja novih informacij je povezana z obtožbami, da Rusija pripravlja obsežno vmešavanje v parlamentarne volitve, ki bodo 28. septembra. Predhodne obtožbe so bile bolj splošne in se niso nanašale na točen datum volitev.

Moldavska predsednica Maia Sandu je opozorila pred vmešavanjem Rusije v parlamentarne volitve, ki bodo v Moldaviji 28. septembra. Kot največji grožnji je izpostavila podkupovanje volivcev in nezakonito financiranje kampanje s strani Rusije. Kremlj je obtožbe zanikal, češ da se nikamor ne vmešava.

Agencija za notranjo varnost (ABW) na Poljskem je aretirala 27-letnega kolumbijskega državljana, ki je osumljen dveh požigov gradbenih skladišč v Radomu in Varšavi maja 2024. Kot so sporočile poljske oblasti, naj bi storilec deloval po naročilu ruskega obveščevalnega oddelka. Rzecznik poljskega ministrstva za notranje zadeve in administracijo, Jacek Dobrzyński, se je pri tem skliceval na ugotovitve ABW.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je izjavila, da Rusija načrtuje obsežno vmešavanje v septembrske parlamentarne volitve, z namenom prevzema nadzora nad državo. Rusija naj bi financirala več političnih projektov, da bi svoje kandidate spravila v parlament.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja so v ZDA obtožili "hudih kaznivih dejanj", povezanih z dajanjem lažnih izjav in oviranjem pravosodja. Opozicija obtožuje predsednika zlorabe oblasti.

Ruslan Stefančuk, predsednik ukrajinskega parlamenta, se je v petek ostro odzval na novoletni nagovor predsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je Okamurove besede, v katerih je slednji izrazil nasprotovanje nadaljnji pomoči Ukrajini, označil za nazoren primer neizobraženosti, manipulacije in cinizma. V svojem odzivu je Stefančuk poudaril prepričanje, da bo češka javnost takšna stališča obsodila, zgodovina pa bo po njegovem mnenju pokazala, ali je Okamura deloval kot »koristni idiot« ali kot agent ruske obveščevalne službe FSB. Zaradi spornega govora, v katerem je Okamura med drugim trdil, da Evropska unija vodi svet v tretjo svetovno vojno, so se nanj usuli plazovi kritik tudi znotraj Češke republike. Vodstvo vladajoče stranke ODS je vlado pozvalo, naj se od predsednika parlamenta jasno distancira, obenem pa so napovedali podporo njegovi razrešitvi s položaja predsednika spodnjega doma. Napetosti med Okamuro in ukrajinsko stranjo so se stopnjevale že od njegove izvolitve dalje, ko je s svojimi dejanji in retoriko nakazal radikalen odklon od dotedanje češke zunanje politike glede podpore napadeni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je nekdanjega predsednika Baracka Obamo obtožil izdaje, ker naj bi vodil prizadevanja za lažno povezovanje Trumpa z Rusijo med volitvami leta 2016. Trump je prav tako odredil oceno "domnevne oborožitve" obveščevalne skupnosti ZDA s strani Trumpa, čeprav niso bili predloženi dokazi. Obamov urad je sicer ponovno poudaril, da Rusija ni manipulirala z volitvami 2016, čeprav je poskušala vplivati nanje.

James Comey je bil obtožen laganja pod prisego in oviranja pravosodja v zvezi s svojim pričanjem v senatu leta 2020 glede preiskave ruskega vmešavanja v volitve. Obtožnico je vložila zvezna velika porota v Virginiji.

Slovaški notranji minister Matúš Šutaj Eštok (HLAS) je ostro kritiziral češko varnostno-informacijsko službo (BIS) zaradi objave informacij o morebitni ruski sledi v primeru lanskih groženj šolam na Češkem in Slovaškem. V tem primeru je mednarodna policijska ekipa ta teden v Ukrajini pridržala enega ukrajinskega državljana. Šutaj Eštok meni, da je ruska sled zgolj hipoteza in da takšne informacije ogrožajo preiskavo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede omejevanja neodvisnosti ukrajinskih protikorupcijskih organov. Nemčija je opozorila, da takšni ukrepi "otežujejo njegovo pot v EU". Bruselj je izrazil "veliko zaskrbljenost" zaradi amandmajev, ki jih je ukrajinski predsednik uvedel v Nacionalno protikorupcijsko pisarno Ukrajine in Posebej državno tožilstvo za boj proti korupciji. V Ukrajini so izbruhnili protesti proti Zelenskemu, ki naj bi razveljavil neodvisnost protikorupcijskega tožilstva. Zelenski je zakon, ki podreja ta dva neodvisna protikorupcijska organa, uvrstil v boj proti "ruskemu vplivu".

Kljub množičnim protestom po Ukrajini, ki so bili največji od začetka vojne, je Zelenski branil sporni protikorupcijski zakon in racije varnostnih služb proti Nacionalnemu protikorupcijskemu uradu (NABU). Poudaril je, da je cilj zakona eliminacija ruskega vpliva, medtem ko je Bruselj opozoril, da je neodvisnost protikorupcijskih agencij ključnega pomena za vstop Ukrajine v EU.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil državam, naj odprejo svoje trge, medtem ko so potekala pogajanja o carinah.

Evropski poslanec AUR Gheorghe Piperea je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal odprto pismo, v katerem ji grozi s tožbo na Sodišču Evropske unije. To je storil kot odgovor na obtožbe Evropske komisije, da naj bi bila njegova nezaupnica proti von der Leynovi podprta s strani Rusije. Piperea te obtožbe označuje za neosnovane in jih zavrača.

Ameriški predsednik Donald Trump je pritiskal na predsednika Federalnih rezerv ZDA, Jeromea Powella, naj zniža obrestne mere. Hkrati je ponovil neutemeljene trditve, da so preiskave ruskega vmešavanja v volitve leta 2016 sediciozne, in obtožil Baracka Obamo veleizdaje glede domnevnih povezav z volitvami leta 2016.

Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je v torek zavrnil trditve sedanjega predsednika Donalda Trumpa o 'veleizdaji' glede volitev leta 2016, kar je označil za 'čuden' in 'šibek poskus odvračanja pozornosti'. Obamov urad je ob tem potrdil, da dokument, ki ga je prejšnji teden izdal Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe, ne spodkopava zaključka o ruskem poskusu vplivanja na ameriške volitve leta 2016, a hkrati poudaril, da Rusija ni manipulirala z glasovi.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da odziv vlade Združenega kraljestva na domnevno rusko vmešavanje v volitve, vključno z splošnimi volitvami leta 2019, ni kršil pravice do svobodnih volitev. Sodišče je bilo pozvano, naj preuči odločitev britanske vlade, da ne sproži preiskave o ruskem vmešavanju v volilne procese. Odločitev ESČP nakazuje, da človekove pravice niso bile kršene z zavrnitvijo preiskave o volilnem vmešavanju.