Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Predsednik regije Kastilja-Manča Emiliano García-Page je ostro kritiziral nov model regionalnega financiranja, ki ga je predstavila španska ministrica za finance María Jesús Montero. García-Page, sicer vidni član vladajoče socialistične stranke (PSOE), je predlagani model označil za "politični samomor" in "udar na demokracijo", saj po njegovem mnenju popušča zahtevam katalonskih separatistov in ogroža načela progresivne obdavčitve. Po mnenju regionalnega predsednika dogovori z neodvisnostnimi strankami vodijo v fiskalno regresivnost, kjer bi bogatejše regije prejele več sredstev, kar je v nasprotju s socialno pravičnostjo. Zaradi nestrinjanja z vladno politiko je García-Page pozval k razpisu predčasnih splošnih volitev, saj meni, da bi morali o razdelitvi državnega bogastva odločati vsi Španci, ne le separatistične skupine. Njegove izjave so sprožile val odzivov tako znotraj stranke kot v opoziciji. Medtem ko regionalni socialisti poudarjajo potrebo po pravični porazdelitvi sredstev brez privilegijev za posamezne regije, je ljudska stranka (PP) García-Pageta pozvala, naj besede podpre z dejanji in omogoči glasovanje o nezaupnici premierju Pedru Sánchezu. Napetosti se stopnjujejo tudi v drugih avtonomnih skupnostih, kjer voditelji Ljudske stranke že napovedujejo ustavne pritožbe, če bo zakon potrjen v kongresu. Ker so glasovi stranke Junts Carlesa Puigdemonta ključni za sprejetje zakonodaje, ostaja prihodnost modela negotova. Opozicija medtem očita García-Pagetu dvoličnost, saj kljub javnemu nasprotovanju njegovi poslanci v Madridu še vedno podpirajo vladno koalicijo, kar po mnenju PP otežuje resnično politično spremembo v državi.

Vodstvo jemenskega Južnega prehodnega sveta (STC) je v petek, 9. januarja 2026, v savdski prestolnici Rijad uradno razglasilo razpustitev gibanja in vseh njegovih povezanih organov. Odločitev, ki jo je prek jemenske državne televizije naznanil generalni sekretar Abdulrahman al Sabihi, vključuje ukinitev vseh glavnih in podružničnih uradov organizacije tako v Jemnu kot v tujini. Kot glavni razlog za ta korak so predstavniki navedli oceno nedavnih dogodkov v provincah Hadramut in Al Mahra ter neuspeh pri doseganju zastavljenih ciljev gibanja, hkrati pa naj bi se pripravljali na sodelovanje v širšem južnjaškem nacionalnem dialogu. Kljub uradni objavi so se v javnosti pojavili nasprotujoči si podatki glede narave te odločitve. Tiskovni predstavnik sveta Anwar al Tamimi je namreč poudaril, da uradnih odločitev o prihodnosti gibanja ni mogoče sprejeti brez predsednika Aidarusa al Zubaidija. Tamimi je nakazal, da je bila izjava podana v okoliščinah, ko je bila delegacija sveta v Rijadu domnevno pridržana, in dodal, da bodo končne odločitve sprejeli šele po njihovi izpustitvi. Razpustitev STC, ki je dolga leta nadzoroval velik del južnega Jemna in si prizadeval za odcepitev, pomeni velik preobrat v jemenski državljanski vojni. Dogodek se odvija pod močnim vplivom Savdske Arabije, ki poskuša konsolidirati jemenske frakcije pod okriljem mednarodno priznane vlade. Ta korak bi lahko zmanjšal notranje napetosti med protihutijevskimi silami, vendar hkrati odpira vprašanja o prihodnji politični zastopanosti južnih regij Jemna.

Južni prehodni svet (STC), osrednja separatistična organizacija na jugu Jemna, je v petek napovedal razpustitev vseh svojih organov in uradov v državi ter tujini. Odločitev, ki jo je v televizijskem nagovoru potrdil generalni sekretar Abdulrahman Džalal al-Sebaihi, je sledila pogajanjem v Riadu, namenjenim končanju večtedenskih spopadov in nemirov v južnih predelih države. Savdska državna televizija je poročala, da je bila razpustitev dogovorjena v okviru širših prizadevanj za stabilizacijo regije. Napoved o razpustitvi prihaja le dan po tistem, ko je vodja skupine Aidarus al-Zubaidi pobegnil v Združene arabske emirate. Al-Zubaidi se sooča z obtožbami veleizdaje, ki jih je proti njemu vložil jemenski predsedniški svet. Kljub njegovi odsotnosti so člani sveta v Riadu pohvalili posredovanje Savdske Arabije pri reševanju konflikta, ki je v zadnjem mesecu močno ohromil južni del države. Razpustitev STC velja takoj in vključuje ukinitev vseh glavnih ter podrejenih organov gibanja. Gre za ključen premik v večletnem konfliktu v Jemnu, saj je bil STC, ki so ga podpirali Združeni arabski emirati, eden glavnih akterjev na terenu. Ta poteza naj bi omogočila večjo enotnost znotraj sil, ki se borijo pod okriljem uradno priznane vlade, in zmanjšala notranje napetosti v državi.

Ramiz Salkić, nekdanji podpredsednik Republike Srbske, je izrazil zaskrbljenost, da bi morebitna oprostilna sodba predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku na drugostopenjskem sodišču ne predstavljala konca njegovih separatističnih prizadevanj, temveč bi ga le dodatno spodbudila k nadaljevanju politike delitve Bosne in Hercegovine. Salkić je poudaril, da bi takšna sodba pomenila dodatno spodbudo za rušenje države.

Član Predsedstva BiH dr. Denis Bećirović se je v Parizu sestal z ministrom za Evropo v francoskem zunanjem ministrstvu Benjaminom Haddadom. Bećirović je izrazil zaskrbljenost nad separatističnimi dejavnostmi Republike srbske in cilji predsednika RS Milorada Dodika do ključnih institucij Bosne in Hercegovine. Poudaril je, da bi oslabitev teh institucij lahko negativno vplivala na celotno regijo. Francija je zagotovila, da se bo uprla separatističnim aktivnostim v BiH.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije Abacus Data kaže, da separatistična gibanja v kanadskih provincah Alberta in Québec trenutno nimajo zadostne podpore za uspeh na morebitnih referendumih o neodvisnosti. Direktor agencije David Coletto pojasnjuje, da je glavni razlog za takšno stanje vsesplošen občutek negotovosti in tesnobe glede prihodnosti, ki prevladuje med kanadskimi državljani. Po mnenju analitikov se volivci v obdobjih gospodarske in socialne nestabilnosti raje odločajo za status quo kot za tvegane ustavne spremembe. Raziskava, ki je leto dni preučevala tako imenovano mentaliteto negotovosti, ugotavlja, da bi se morala splošna gospodarska in družbena klima v državi znatno izboljšati, preden bi zagovorniki odcepitve lahko računali na večinsko podporo. Ta ugotovitev prihaja v času, ko so se v provinci Alberta ponovno okrepila prizadevanja za neodvisnost, potem ko so tamkajšnji organi decembra 2025 odobrili uradno referendumsko pobudo. Kljub formalnim postopkom za izvedbo glasovanja pa trenutno razpoloženje javnosti kaže na to, da bi volivci predlog o ustanovitvi samostojne države najverjetneje zavrnili.

Premierka Alberte, Danielle Smith, je zatrdila, da njena Združena konservativna stranka ni separatistična. Na nedavnem letnem kongresu stranke so člani s skepticizmom in neodobravanjem sprejeli zgodovinski energetski sporazum med Alberto in Ottawo. Voditelji separatističnega tabora v stranki pa so bili deležni stoječih ovacij.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

V Republiki Srbski, entiteti v Bosni in Hercegovini z večinskim srbskim prebivalstvom, bodo v nedeljo potekale predčasne predsedniške volitve. Na volitvah, kjer bo izvoljeni predsednik služboval manj kot eno leto, je registriranih več kot 1,2 milijona volivcev.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

Predsednik Srbske napredne stranke, Miloš Vučević, je napovedal velik narodni shod v Novem Sadu v naslednjih desetih dneh. Namen shoda je izraziti podporo Srbom s Kosmeta in poslati sporočilo proti separatizmu v Vojvodini.

Združeni arabski emirati so napovedali umik svojih preostalih vojakov iz Jemna po zračnem napadu pod vodstvom Saudske Arabije na njihovo pošiljko. Dogodek je razkril naraščajoče nezaupanje med Saudsko Arabijo in ZAE, kar bi lahko koristilo Hutijem.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Katalonska stranka Junts je uradno prekinila sodelovanje s špansko vlado in vložila amandmaje na vse zakone, ki jih trenutno obravnava parlament. Míriam Nogueras, vodja parlamentarne skupine Junts, je napovedala, da bodo blokirali tudi vse prihodnje zakone, ki bodo prišli iz vlade. Ta poteza onemogoča sprejetje proračuna in drugih ključnih zakonov, s čimer je zakonodajni proces blokiran.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Katalonska separatistična stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat) je umaknila podporo manjšinski vladi španskega premierja Pedra Sancheza. Člani stranke so s prepričljivo večino podprli ta umik, kar po mnenju analitikov lahko dodatno oteži delovanje Sanchezove vlade, čeprav ne pomeni njenega takojšnjega padca.

Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.