V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Vodja iranskega pravosodja Golamhosein Mohseni-Ejei je napovedal pospešitev sodnih postopkov in izrekanje smrtnih kazni za osebe, ki so bile pridržane med valom protivladnih protestov v državi. Po besedah vodilnih pravosodnih uslužbencev bodo primeri obravnavani prednostno, s čimer želi režim hitro zadušiti nemire, ki so državo zajeli po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Napovedi o hitrih sodnih procesih in morebitnih usmrtitvah prihajajo kljub močnim mednarodnim kritikam in grožnjam s sankcijami s strani zahodnih držav, vključno z Združenimi državami Amerike. Iranske oblasti so protestnike označile za "izgrednike", ki naj bi jih usmerjali tuji sovražniki, zato vztrajajo pri strogi uporabi zakonodaje, ki za določena dejanja zoper državno varnost predvideva najstrožje kazni. Sodni organi v Teheranu in drugih provincah so že prejeli navodila za ustanovitev posebnih sodišč, ki se bodo ukvarjala izključno z udeleženci protestov. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na civilno družbo in opozicijo, saj iranski pravni sistem v tovrstnih primerih pogosto omejuje pravico do obrambe in uporablja priznanja, pridobljena pod prisilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je iranskim oblastem zagrozil z izvedbo »zelo močnih ukrepov«, če bo Teheran nadaljeval z usmrtitvami in nasiljem nad protivladnimi demonstranti. Po podatkih ameriških organizacij za človekove pravice je bilo v zadnjih mesecih ubitih že več kot 2.400 ljudi, medtem ko nekatera poročila opozarjajo, da bi število žrtev lahko preseglo 12.000. Trump je protestnike pozval k nadaljevanju odpora in napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v odzivu na grožnje izjavil, da si država ne želi vojne, vendar je nanjo pripravljena bolje kot kadar koli prej. Teheran je hkrati posvaril sosednje države, da bo v primeru ameriškega napada ciljal na vojaška oporišča Združenih držav Amerike v regiji. Poveljnik letalskih sil Revolucionarne garde Madžid Mousavi je poudaril, da so zaloge raket povečane, vojska pa na vrhu svoje pripravljenosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je iransko pravosodje napovedalo hitra sojenja aretiranim, pri čemer naj bi bila ena oseba že obsojena na smrtno kazen. Posebna pozornost je usmerjena v usodo 26-letnega Erfana Soltanija, čigar morebitna usmrtitev bi lahko sprožila neposredno vojaško posredovanje ZDA. Savdska Arabija in druge države Perzijskega zaliva medtem lobirajo pri Trumpovi administraciji, naj se izogne neposrednemu napadu na iransko ozemlje.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v najbolj krvavo zatiranje nezadovoljstva po islamski revoluciji leta 1979. Po podatkih ameriške nevladne organizacije HRANA je število žrtev naraslo na najmanj 2571, med katerimi je večina protestnikov, zabeležili pa so tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so kljub mednarodnim opozorilom napovedale pospešena sojenja aretiranim, pri čemer se mnogi soočajo z možnostjo smrtne kazni. Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti teheranskemu režimu in napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti nadaljevale z usmrtitvami demonstrantov. Trump je prek družbenih omrežij spodbudil Irance k nadaljevanju upora in prevzemu državnih institucij, hkrati pa je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki. Bela hiša naj bi preučevala različne možnosti, vključno z vojaškimi tarčami in dodatnimi gospodarskimi sankcijami, čeprav poročila nakazujejo na omejene vojaške zmogljivosti ZDA v regiji. Mednarodni odzivi na dogajanje so deljeni. Evropski parlament je pozval k odločnejšemu ukrepanju Evropske unije, vključno z morebitno uvrstitvijo Iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Na drugi strani je Kitajska prek svojega zunanjega ministrstva izrazila nasprotovanje kakršnemu koli zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve Irana, s čimer se geopolitične napetosti med velesilami glede iranskega vprašanja še dodatno zaostrujejo.

Južnokorejsko posebno tožilstvo je za nekdanjega predsednika Yoona Suk-yeola zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri poskusu razglasitve izrednega stanja konec leta 2024. Tožilstvo je v sklepnem nagovoru poudarilo, da je obtoženi deloval kot vodja upora proti državi in da med postopkom ni pokazal nikakršnega obžalovanja, temveč se je v sodni dvorani celo nasmihal. Dogajanje v Seulu je sprožilo buren odziv na Tajvanu, kjer je predsednica kitajske nacionalistične stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen izrazila zaskrbljenost, da bi tajvanski predsednik Lai Ching-te lahko ubral podobno nevarno pot. Zheng Liwen je na zasedanju centralnega odbora stranke opozorila, da obstajajo vzporednice med retoriko obeh voditeljev, zlasti v obtožbah na račun opozicije glede blokiranja proračuna in ohromitve vlade. Po njenih besedah se javnost boji, da bi Lai pod pretvezo boja proti protidržavnim silam lahko posegel po skrajnih ukrepih in s tem ogrozil demokratične procese na otoku. Na te očitke se je že odzval generalni sekretar vladajoče stranke DPP Hsu Kuo-yung, ki je poudaril, da ima zgodovinske izkušnje z uvajanjem izrednih stanj prav stranka Kuomintang in ne sedanja vlada. Obenem se je stranka KMT soočila z notranjimi težavami, saj je podpredsednik oddelka za komuniciranje Lin Yi-chun odstopil s položaja. Njegov odstop je sledil poročilom o verbalnem sporu z novinarji in neprimernem odnosu do strankarskih sodelavcev. Predsednica Zheng se je o incidentu z Linom pogovorila 12. januarja, nakar je ta sam podal odstopno izjavo. Politična napetost v regiji se tako stopnjuje ob sočasnem spremljanju sodnih procesov v Južni Koreji in notranjepolitičnih obračunov na Tajvanu.

Posebni tožilec je za nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk Yeola zahteval smrtno kazen zaradi obtožb o uporu in poskusa uvedbe vojnega stanja, kar je opisano kot poskus »samodržavnega udara«.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

Južnokorejsko tožilstvo je v sodnem postopku proti nekdanjemu predsedniku države Yoon Suk-yeolu uradno zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri razglasitvi vojnega stanja decembra 2024. Tožilci v Seulu trdijo, da je nekdanji voditelj kriv upora proti ustavnemu redu države, ko je s poskusom uvedbe izrednih ukrepov ogrozil demokratične institucije. Postopek se osredotoča na dogodke, ko je Yoon nenadoma razglasil vojno stanje, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo v državi. Čeprav je bil ukrep po posredovanju parlamenta hitro preklican, tožilstvo vztraja pri najstrožji možni kazni, saj dejanje interpretira kot neposreden napad na suverenost ljudstva in pravni red Južne Koreje. Obramba nekdanjega predsednika obtožbe zavrača, medtem ko javnost v Seulu z zanimanjem spremlja proces, ki velja za enega najpomembnejših v novejši zgodovini države. Sodba bo imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v regiji in prihodnost južnokorejske demokracije.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

Posebno južnokorejsko tožilstvo je za nekdanjega predsednika Jun Sok-jola zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove lanske razglasitve izrednega stanja. Petindvajsetletni politik se sooča z obtožbami o uporu, zlorabi oblasti in pomoči sovražniku, sodni proces pa se po poročanju tiskovnih agencij AFP in Reuters sedaj bliža koncu. Tožilstvo svojo zahtevo utemeljuje z resnostjo dejanj, ki so po njihovem mnenju neposredno ogrozila ustavni red države. Sodba v enem najbolj odmevnih procesov v zgodovini Južne Koreje bi lahko bila izrečena že v začetku februarja. Jun Sok-jol je decembra 2024 presenetil domačo in svetovno javnost z nenadno uvedbo vojnega stanja, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo, ki je vodila do njegovega odstopa. Obramba nekdanjega predsednika ves čas postopka trdi, da so bila njegova dejanja namenjena zaščiti države, medtem ko tožilstvo vztraja, da je šlo za neustaven poskus ohranitve oblasti. Primer pozorno spremljajo mednarodne organizacije za človekove pravice, saj bi morebitna izvršitev smrtne kazni pomenila velik odklon od dolgoletne prakse Južne Koreje, kjer smrtne kazni kljub njihovi zakonski možnosti niso izvršili že od leta 1997. Politična stabilnost v regiji ostaja krhka, medtem ko se država pripravlja na razplet, ki bo določil prihodnji odnos do odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.