Danska vlada je v sodelovanju z grenlandskimi oblastmi pozdravila napovedano srečanje s predstavniki Združenih držav Amerike, na katerem bodo razpravljali o ponovnem zanimanju administracije predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je potrdil, da so pogovore predlagali v Kopenhagnu in Nuuku, saj želijo vzpostaviti potreben dialog o strateških vprašanjih. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je srečanje potrdil, vendar podrobnosti o vsebini pogovorov javnosti še ni razkril. Napetosti med državama so se povečale po kritičnih izjavah ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je Danski očital neustrezno upravljanje varnosti na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ima ključno vlogo v okviru severnoatlantskega zavezništva (NATO). Zaradi svoje lege v Arktiki postaja vse bolj pomembna tarča geopolitičnih interesov, predvsem v luči nadzora nad naravnimi viri in plovnimi potmi. Evropske zaveznice, vključno s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Španijo in Združenim kraljestvom, so že izrazile neomajno podporo danski suverenosti nad Grenlandijo. Kljub ameriškim težnjam po nakupu ozemlja danska politika vztraja, da Grenlandija ni naprodaj, vendar priznava nujnost tesnejšega sodelovanja z Washingtonom pri zagotavljanju regionalne stabilnosti in varnosti v Arktičnem krogu.

Delnica podjetja 圆刚 (2417), proizvajalca AI-video opreme, je zabeležila rast, čeprav so tuji vlagatelji v zadnjih dneh izvajali prodaje. Rast delnice je povezana z zanimanjem za koncept robote. Podjetje 锐泽 (7703), dobavitelj plinskih cevi za polprevodniške tovarne, je v Sloveniji okrepilo svojo lokalno prisotnost z uvedbo strateškega partnerstva. Njihova japonska podružnica je povečala kapital in vključila podjetje CREST, ki bo lastnik 20 % deleža.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Tehnološki podjetji XREAL in ASUS Republic of Gamers (ROG) sta napovedali strateško partnerstvo, v okviru katerega sta razvili očala ROG XREAL R1, prva očala za obogateno resničnost (AR) na svetu s frekvenco osveževanja 240 Hz. Naprava je zasnovana posebej za zahtevne igralce računalniških iger, ki iščejo visoko stopnjo odzivnosti in vizualne potopitve v prostor. Nova očala omogočajo uporabo prostorskega zaslona z izjemno tekočim prikazom slike, kar po navedbah proizvajalcev postavlja nove standarde v industriji strojne opreme za razširjeno resničnost (XR). Očala ROG XREAL R1 bodo na trg predvidoma prišla v prvi polovici leta 2026. Partnerstvo med vodilnim proizvajalcem lahke strojne opreme XR in uveljavljeno blagovno znamko igričarske opreme ROG nakazuje na nadaljnjo integracijo naprednih optičnih tehnologij v vsakdanjo igričarsko izkušnjo. Naprava se osredotoča na zmanjšanje teže in izboljšanje zmogljivosti vizualnega prikaza, kar naj bi igralcem omogočilo dolgotrajnejšo uporabo brez nelagodja, hkrati pa zagotovilo vrhunsko grafično izkušnjo, primerljivo z najsodobnejšimi monitorji.

Ameriško podjetje za avtonomno vožnjo Kodiak AI je na sejmu CES 2026 napovedalo strateško sodelovanje z nemškim industrijskim gigantom Bosch. Cilj partnerstva je razvoj in razširitev proizvodnje strojne ter programske opreme, ki bo omogočila preobrazbo standardnih tovornjakov v popolnoma samovozna vozila. Tehnološka rešitev bo vključevala redundantno platformo s specializirano strojno opremo in vmesniki, ki so nujni za varno delovanje umetne inteligence Kodiak Driver brez prisotnosti voznika. Sodelovanje se osredotoča na ustvarjanje sistema, ki bo primeren za integracijo tako na obstoječih proizvodnih linijah kot tudi pri naknadni opremi vozil. Po besedah ustanovitelja podjetja Kodiak, Dona Burnetta, bo partnerstvo z Boschem omogočilo potrebno modularnost in vzpostavitev robustne dobavne verige, kar je ključno za komercialni uspeh avtonomnega transporta na svetovnem trgu. Prototip samovoznega tovornjaka, opremljenega z novo tehnologijo, sta podjetji javnosti predstavili na Boschevem razstavnem prostoru v Las Vegasu.

V Arhivu Jugoslavije v Beogradu so slovesno odprli razstavo z naslovom "Beograd – Peking, 70 let prijateljstva in sodelovanja narodov Srbije in Kitajske". Dogodek, ki sta se ga udeležila kitajski veleposlanik Li Ming in srbski zunanji minister Marko Đurić, obeležuje sedem desetletij diplomatskih vezi med državama. Razstavljeni dokumenti in gradivo pričajo o razvoju strateškega partnerstva in poglobljenem sodelovanju, ki se je krepilo skozi desetletja. Srbski zunanji minister Marko Đurić je ob odprtju izpostavil, da razstava ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč potrjuje trdno zavezništvo med narodoma. Kitajski veleposlanik Li Ming je v svojem nagovoru poudaril pomen stabilnih diplomatskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in gospodarski izmenjavi. Razstava v srbski prestolnici ponuja vpogled v ključne mejnike političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki segajo v čas nekdanje Jugoslavije in se nadaljujejo v sodobnih bilateralnih odnosih med Beogradom in Pekingom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Evropski voditelji so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu pred njegovim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom svetovali visoko stopnjo previdnosti. Po poročanju revije Spiegel, ki se sklicuje na neuradne stenograme videokonference, so nekateri evropski predstavniki izrazili nezaupanje do Trumpa in Zelenskemu svetovali, naj v pogovorih ne popusti preveč oziroma naj ne preseže določenih meja. Razhajanja v pogledih na reševanje ukrajinske krize in prihodnje sodelovanje z ZDA so povzročila zaskrbljenost v evropskih prestolnicah. Zelenski je o rezultatih pogovorov na Floridi že obvestil nekatere zaveznike, med drugim latvijskega predsednika Edgarsa Rinkēvičsa. V javnosti, zlasti v baltskih državah, so se ob tem pojavili ironični odzivi glede narave teh diplomatskih stikov in vpliva posameznih akterjev na svetovnem odru. Evropska stran se spopada z negotovostjo glede prihodnje ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom, kar vpliva na usklajenost zahodne pomoči Ukrajini. Srečanje na Floridi je tako ključno za določanje prihodnje dinamike med Kijevom, Brusljem in Washingtonom.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Generalštaba Ukrajine in Združenih držav Amerike sta uradno uskladila ključen vojaški dokument, ki določa okvir prihodnje podpore ukrajinskim oboroženim silam. Po besedah namestnika načelnika generalštaba ukrajinske vojske Andrija Gnatova dokument obsega štiri sklope, ki se osredotočajo na dolgoročno sodelovanje in krepitev obrambnih zmogljivosti države v spopadu z rusko agresijo. Usklajevanje na najvišji vojaški ravni med Kijevom in Washingtonom poudarja strateško naravo partnerstva, ki presega zgolj trenutno dobavo opreme. Dokument naj bi podrobneje opredelil logistično podporo, usposabljanje kadrov in integracijo sodobnih vojaških sistemov. Čeprav podrobnosti posameznih poglavij niso javno objavljene, sporazum predstavlja formalizacijo nadaljnjih korakov v vojaški pomoči, ki jo ZDA zagotavljajo Ukrajini za ohranitev njene suverenosti.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v nedeljo zjutraj ostro pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Peking je uradni Washington obtožil kršitve mednarodnega prava in poudaril, da bi morale ZDA politično krizo v Venezueli reševati izključno prek dialoga in pogajanj, ne pa z enostranskimi vojaškimi ukrepi. Kitajska diplomacija je poziv naslovila neposredno na administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so izpostavili nujnost spoštovanja suverenosti držav. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so oborožene sile ZDA na venezuelskem ozemlju zajele Madura. Kitajska, ki velja za ključno zaveznico Caracasovih oblasti, s tem dejanjem utrjuje svojo podporo režimu, s katerim je le nekaj dni pred incidentom potrdila strateško partnerstvo. Medtem ko so ZDA operacijo označile za uspešno in Madura z ladjo USS Iwo Jima prepeljale proti New Yorku, Peking opozarja na nevarne precedense, ki jih takšna dejanja postavljajo v mednarodni skupnosti. Razmere ostajajo nestabilne, saj se na dogajanje različno odzivajo tudi druge latinskoameriške države in Združeni narodi.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z resno politično krizo in notranjimi razdvajanji, ki ogrožajo njihove obete na vmesnih volitvah leta 2026. Vodstvo stranke v predstavniškem domu, vključno s Stevom Scalisom, je opozorilo na težave pri komuniciranju dosežkov volivcem, medtem ko se stranka spopada z notranjimi spori glede zdravstvene reforme in datotek Jeffreyja Epsteina. Položaj dodatno otežuje iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje iz obdobja pandemije, kar bo povzročilo zvišanje premij za milijone Američanov ravno v času, ko je delo v kongresu praktično zastalo. Politični analitiki opozarjajo na trende, ki niso naklonjeni vladajoči stranki. Zgodovinski podatki kažejo, da stranka aktualnega predsednika na vmesnih volitvah v povprečju izgubi precejšnje število sedežev. Dodaten alarm za republikance so rezultati nedavnih posebnih volitev v Iowi, kjer je demokratka Renee Hardman prepričljivo premagala republikanskega tekmeca v okrožju, ki bi moralo biti po pričakovanjih stranke tesnejše. Ta poraz je republikancem preprečil dosego supervečine v državnem senatu Iowe, kar odraža širše nezadovoljstvo volivcev, ki se je začelo kazati že konec leta 2025. Poleg volilnih rezultatov stranko bremenijo tudi obtožbe o poskusih vplivanja na volilni proces. Spremembe pravil pri poštnem žigosanju glasovnic in čiščenje volilnih imenikov, ki jih izvajajo republikanski državni sekretarji, so sprožili kritike o spodkopavanju demokratičnih standardov. Kljub poskusom Donalda Trumpa, da bi prek prerazporeditve volilnih okrajev v državah, kot je Indiana, zagotovil dolgoročno prednost, so nekateri od teh načrtov zaradi upora znotraj lastnih vrst že propadli, kar kaže na omejitve njegovega vpliva znotraj stranke.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.