Najnovejša raziskava finančnega portala WalletHub je razkrila seznam najboljših mest v Združenih državah Amerike za iskanje zaposlitve v letu 2026. Analiza, ki temelji na številnih podatkovnih kazalnikih, poudarja predvsem mesti v regiji Nova Anglija, ki sta se uvrstili v sam vrh lestvice zaradi visoke kakovosti razpoložljivih delovnih mest in ugodnih gospodarskih pogojev. Študija je bila zasnovana kot vodnik za posameznike, ki v prihodnjem letu načrtujejo selitev ali nov začetek kariere. Eno izmed izpostavljenih mest je prejelo posebej visoke ocene zaradi narave dela in stabilnosti trga delovne sile. Raziskava upošteva različne dejavnike, od rasti zaposlovanja do povprečnih plač in splošnega življenjskega standarda, kar iskalcem zaposlitve omogoča lažjo identifikacijo najobetavnejših urbanih središč v ZDA.

Ob začetku novega leta so strokovnjaki za kadre pripravili nabor vprašanj in metod za preverjanje kariernega zadovoljstva zaposlenih. Glavni namen te pobude je spodbuditi posameznike k razmisleku o tem, ali bi se na podlagi trenutnih izkušenj ponovno odločili za isto poklicno pot. Avtorji prispevka izpostavljajo, da je menjava perspektive ključna za objektivno oceno delovnega mesta in dolgoročno osebno zadovoljstvo na delovnem mestu. Svetovalci poudarjajo, da se zaposleni ne bi smeli bati rezultatov takšne analize, saj ti služijo kot podlaga za morebitne izboljšave v trenutnem delovnem okolju ali kot spodbuda za načrtovano menjavo kariere. Vprašalnik vključuje analizo dnevnih nalog, medosebnih odnosov v kolektivu in možnosti za strokovno napredovanje. Takšni karierni testi postajajo vse bolj priljubljeni v času gospodarskih sprememb, ko se trg dela nenehno preoblikuje.

Zveza nemških strojnih proizvajalcev (VDMA) je v svoji zadnji raziskavi izpostavila rastoče povpraševanje po mladih inženirjih, ki poleg osnovnega tehničnega znanja obvladajo tudi področje umetne inteligence. Kompetence na tem področju postajajo ključen pogoj za zaposlitev v sodobnem strojništvu, saj podjetja digitalizacijo vidijo kot osrednji del svojega prihodnjega razvoja. Kljub povečanemu povpraševanju pa mnoga podjetja v panogi opozarjajo na pomanjkljivosti v trenutnem visokošolskem izobraževanju. Po njihovih navedbah univerzitetni programi ne sledijo dovolj hitro tehnološkemu napredku, kar povzroča razkorak med znanjem diplomantov in dejanskimi potrebami trga dela. Proizvajalci zato pozivajo k posodobitvi študijskih načrtov, ki bi morali vključevati več praktičnih vsebin s področja podatkovne analize in strojnega učenja.

Nemška javna televizija ZDF je v svoji novi reportaži z naslovom My Make or Break podrobno prikazala izzive, s katerimi se na delovnih mestih spopadajo trije mladi predstavniki generacije Z. Oddaja spremlja njihovo vsakodnevno delovno okolje in razkriva globoko nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami, ki se pri nekaterih odražajo celo v čustvenih stiskah in joku po končanem delovniku. Vsi trije protagonisti aktivno iščejo korenite spremembe v svojem poklicnem življenju, saj menijo, da sedanji delovni pogoji ne ustrezajo njihovim pričakovanjem in potrebam po uravnoteženem življenju. Prispevek izpostavlja širši družbeni fenomen spreminjajočega se odnosa do dela med mladimi, ki vstopajo na trg dela v Nemčiji. Namesto tradicionalne zvestobe delodajalcu in sprejemanja visokih obremenitev mladi delavci v reportaži poudarjajo pomen mentalnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Dokumentarna oddaja tako odpira vprašanja o prihodnosti delovnih procesov in prilagajanju podjetij novim generacijam, ki niso več pripravljene žrtvovati svojega dobrega počutja za poklicni uspeh.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Nemško gospodarstvo se spopada z izrazitim ohlajanjem, kar je neposredno vplivalo na trg dela in povzročilo zgodovinski upad možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb. Andrea Nahles, predsednica uprave Zvezne agencije za delo (BA), je opozorila, da je verjetnost, da bi brezposelna oseba našla novo delovno mesto, padla na najnižjo raven v zgodovini meritev. Kazalnik, ki običajno znaša okoli sedem točk, se je znižal na 5,7, kar potrjuje resnost razmer v največjem evropskem gospodarstvu. Razmere na trgu dela so že več mesecev stagnirale, kar Nahlesova opisuje kot popolno pomanjkanje zagona. Trenutna kriza je posledica širših gospodarskih težav v državi, ki se odražajo v manjši pripravljenosti podjetij na zaposlovanje novih kadrov. Kljub visokemu številu iskalcev zaposlitve trg ostaja nefleksibilen, kar še dodatno otežuje položaj tistim, ki prvič vstopajo na trg dela ali si prizadevajo za ponovno vključitev v delovni proces. Ta negativen trend se nadgrajuje na pretekle težave z učinkovitostjo posredovanja dela in strukturnimi neskladji na trgu.

Gospodarstvo ZDA je bilo v letu 2025 polno protislovij, saj je bila rast zdrava, medtem ko se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala povišana in brezposelnost se je povečala. Strateg Todd Horwitz pa napoveduje 'ogromen propad borznega trga' v letu 2026.

Število zaposlenih v Nemčiji je leta 2025 prvič po izbruhu pandemije koronavirusa stagniralo. Nemški zvezni statistični urad (Destatis) navaja razloge za to stagnacijo.

Zapisnik decembrskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je razkril globoka razhajanja med guvernerji glede prihodnje smeri denarne politike Združenih držav Amerike. Člani odbora so se spopadali z nasprotujočimi si kazalniki, saj se država sooča z vztrajno inflacijo na eni strani ter očitnim slabljenjem trga dela na drugi. Čeprav je centralna banka kljub delitvam sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, zapisnik potrjuje, da znotraj institucije ni enotnega mnenja o hitrosti in obsegu nadaljnjih ukrepov. Negotovost na ameriških finančnih trgih se je po objavi zapisnika stopnjevala, kar je indeks Wall Street potisnilo v rdeče številke že tretji trgovalni dan zapored. Vlagatelji so se odzvali na mešane signale, ki kažejo, da Fed nima jasne konsenzualne strategije za leto 2026. Razkol znotraj banke je neposredna posledica pritiska med potrebo po stabilizaciji cen in zaščito zaposlenosti, kar vpliva na globalne kapitalske tokove in vrednost dolarja. Ta nestanovitnost odraža dolgotrajnejše procese prilagajanja ameriškega gospodarstva na post-pandemične inflacijske šoke in geopolitične napetosti.

V Avstriji se je število brezposelnih oseb ob koncu leta 2025 ponovno povečalo. Po podatkih avstrijskega ministrstva za delo in socialne zadeve je bilo decembra brez zaposlitve ali v postopku usposabljanja pri servisu AMS skupno 434.572 ljudi, kar predstavlja 2,0-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Stopnja brezposelnosti se je tako povzpela na 8,4 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot decembra 2024. Kljub splošnemu negativnemu trendu so na ministrstvu izpostavili, da se je število zaposlenih oseb decembra vendarle nekoliko povečalo, in sicer za približno 4.000 mest. Posebej zaskrbljujoč je podatek o dolgotrajno brezposelnih, katerih število je naraslo za 12,8 odstotka na 102.491 oseb. Hkrati se je število prostih delovnih mest v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 16,2 odstotka, kar kaže na ohlajanje povpraševanja po delovni sili. Čeprav se razmere na trgu dela še naprej zaostrujejo, vladni predstavniki menijo, da so že vidni prvi znaki za morebitno postopno okrevanje gospodarstva v letu 2026. Aktualno povečanje decembra sledi večmesečnemu trendu rasti števila brezposelnih, ki se neprekinjeno stopnjuje že več kot dve leti in pol.

V Združenem kraljestvu se gospodinjstva soočajo z višjimi stroški energije, ki se bodo z novim letom zvišali za povprečno 0,2 odstotka. Restavracija Wagamama razmišlja o zvišanju cen zaradi naraščajočih operativnih stroškov, povezanih z višjimi minimalnimi plačami. Na Kitajskem se je tovarniška aktivnost decembra povečala, prvič po osmih mesecih, zaradi povečanega števila naročil pred prazniki.

Ameriško gospodarstvo v letu 2025 je bilo zaznamovano s protislovji: gospodarska rast je bila sicer zdrava, vendar se je zaposlovanje upočasnilo, inflacija je ostala visoka, brezposelnost pa se je povečala. Tržni strateg Todd Horwitz iz Bubba Trading je opozoril na 'ogromen zlom borze', ki naj bi se zgodil leta 2026.

Število brezposelnih oseb v Avstriji se je decembra 2025 povečalo, saj je bilo ob koncu leta brez dela ali na usposabljanju v okviru zavoda za zaposlovanje (AMS) skupno 434.572 oseb. To predstavlja 2,0-odstotno povečanje oziroma 8.560 oseb več v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Razmere na trgu dela so se še posebej poslabšale na Gradiščanskem, kjer so zabeležili 12.136 brezposelnih, kar je 3,1 odstotka več kot decembra 2024. Med dejansko prijavljenimi brezposelnimi na Gradiščanskem je bilo 10.571 oseb, preostali pa so bili vključeni v različne programe usposabljanja. Podatki avstrijskega zavoda za zaposlovanje razkrivajo, da je bila rast brezposelnosti nadpovprečno visoka predvsem med ženskami. Kljub trenutnim negativnim trendom strokovnjaki ne pričakujejo takojšnjega izboljšanja razmer. Prve znake gospodarskega okrevanja in posledičnega zmanjšanja števila oseb brez zaposlitve na avstrijskem trgu dela napovedujejo šele za drugo polovico prihodnjega leta.

Lokalni prebivalci so po Ameriki blokirali projekte podatkovnih centrov v vrednosti milijarde dolarjev. Jim Cramer je napovedal, da bodo fizične in finančne omejitve, in ne tržni zlom, ustavile ogromno porabo tehnoloških velikanov za umetno inteligenco. Korejski proizvajalci baterij so začeli leto 2026 z optimizmom glede ponovne rasti, s poudarkom na ESS (sistemi za shranjevanje energije), umetni inteligenci in zmanjševanju stroškov.

V nemški zvezni deželi Saška se je število zaposlenih upokojencev znatno povečalo, kar odraža širši trend v celotni Nemčiji, kjer se gospodarstvo spopada s kritičnim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Deset tisoče upokojencev se je odločilo za podaljšanje delovne aktivnosti, pri čemer se jih večina odloča za oblike dela z manjšeim številom ur, t. i. 'minijob'. Glavni razlogi za ta pojav so dvojni: po eni strani upokojence k delu ženejo finančne potrebe in želja po socialni vključenosti, po drugi strani pa so podjetja zaradi pomanjkanja mlajših kadrov prisiljena ohranjati izkušene starejše delavce. Podjetja v regiji se vse bolj zanašajo na znanje in izkušnje seniorjev, da bi zapolnila vrzeli na trgu dela. Ta trend spreminja strukturo aktivnega prebivalstva, saj upokojenci postajajo ključen steber v sektorjih, kjer primanjkuje strokovnjakov. Čeprav delo v pokoju prinaša dodatne prihodke, hkrati odpira vprašanja o vzdržnosti pokojninskega sistema in zadostnosti pokojnin za dostojno življenje brez dodatnega dela. Strokovnjaki opozarjajo, da bo brez sistemskih sprememb in privabljanja novih delovnih sil nemško gospodarstvo še naprej močno odvisno od starejše generacije.

Ameriški delodajalci so septembra ustvarili presenetljivo dobrih 119.000 novih delovnih mest, vendar se je stopnja brezposelnosti dvignila na 4,4 %, kar je najvišja raven v štirih letih. Poročilo je bilo izdano z zamudo zaradi zvezne vlade. Avgusta je prišlo do izgube delovnih mest že drugič v tem letu, kar kaže na ohlajanje trga dela in najpočasnejšo rast zaposlovanja v 21. stoletju, z izjemo recesije.

Poleg že znanih 22 zveznih držav, ki so v začetku leta 2026 zvišale minimalno plačo, so se pridružile tudi Kalifornija in Connecticut. V Kaliforniji se bo minimalna plača zvišala na podlagi senatnega zakona SB 3, medtem ko se bo v Connecticutu prav tako zvišala državna minimalna plača.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.