Nacionalna galerija portretov Smithsonian v Washingtonu je iz razstave o ameriških predsednikih odstranila besedilo, ki je vključevalo omembe dveh ustavnih obtožb (impeachment) zoper predsednika Donalda Trumpa. Sprememba se je zgodila po tem, ko je Trump muzej obtožil pristranskosti in ideološke usmerjenosti ter zagrozil s krčenjem proračunskih sredstev v okviru obsežnega pregleda uradnih zgodovinskih predstavitev. Prvotno spremno besedilo ob fotografiji iz njegovega prvega mandata je povzemalo njegovo predsedovanje in omenjalo volilno zmago leta 2024. Po novi ureditvi je muzej razstavil drugačen portret, ob katerem pa ni več nobenega pojasnjevalnega besedila, čeprav so opisi ob vseh drugih predsednikih ostali nedotaknjeni. Bela hiša in vodstvo ustanove Smithsonian se na vprašanja o morebitnem neposrednem ukazu za spremembo vsebine še nista odzvala. Dogodek odraža širša prizadevanja Trumpove administracije za preoblikovanje dokumentacije ameriške zgodovine v javnih institucijah. Trump je že avgusta lani odredil revizijo vseh muzejskih eksponatov, poteza pa je v strokovni javnosti sprožila razprave o političnem pritisku na avtonomijo kulturnih ustanov in objektivnost zgodovinskega zapisa v Združenih državah Amerike.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Nacionalna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je zamenjala uradni fotografski portret nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in ob tem s pripadajoče informacijske table odstranila zapise o njegovih dveh ustavnih obtožbah ter napadu na Kapitol 6. januarja 2021. Nova podoba prikazuje Trumpa v Ovalni pisarni z resnim obraznim izrazom in stisnjenimi pestmi na mizi, medtem ko je prejšnjo, obsežnejšo biografsko besedilo, zamenjal znatno krajši in bolj nevtralen zapis. Po poročanju ameriških medijev je bila Bela hiša nezadovoljna z manj laskavimi opisi Trumpovega prvega mandata, kar je privedlo do spremembe razstavnega gradiva. Zamenjava besedila je povzročila precejšnjo pozornost javnosti, saj je nova plošča tako majhna, da so na steni pod njo še vedno vidni sledovi prejšnjega napisa. Prejšnje besedilo je povzemalo ključne politične dosežke Trumpove administracije, vključno s kontroverznimi dogodki ob koncu mandata, medtem ko nova različica te zgodovinske mejnike izpušča. Muzej se je na kritike odzval z menjavo portreta v okviru redne posodobitve zbirke "Ameriški predsedniki", vendar pa je odstranitev omembe ustavnih obtožb sprožila razprave o zgodovinskem revizionizmu v nacionalnih institucijah. Spremembo je na družbenih omrežjih prva delila Bela hiša, kar potrjuje koordinirano naravo prenove predstavitve predsednika v tej pomembni kulturni ustanovi. Odločitev Smithsonianovega muzeja za takšen poseg v vsebino razstave prihaja v času, ko se v Združenih državah Amerike ponovno krepijo razprave o načinu dokumentiranja Trumpove zapuščine v javnih arhivih in muzejih. Institucija Smithsonian, ki uživa velik ugled, se je s tem dejanjem izpostavila očitkom o prilagajanju političnim pritiskom na račun objektivnega podajanja zgodovinskih dejstev.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Stalna komisija perujskega kongresa je potrdila oprostitev poslanke Rosío Torres iz stranke Alianza para el Progreso (APP) v primeru "Mochasueldos", s čimer je bila prvotno odobrena obramba v Pododboru za ustavne obtožbe. S tem je bila kazenska ovadba, vložena s strani Državnega tožilstva, dokončno arhivirana. Odločitev je bila sprejeta 24. julija in pomeni, da se postopek proti poslanki zaradi obtožb o neupravičenem odbijanju dela plače zaposlenim v njeni pisarni zaključuje.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju s kongresniki iz vrst republikanske stranke izpostavil kritičen pomen zmage na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Trump opozoril, da bodo demokrati v primeru prevzema nadzora nad kongresom sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment) proti njemu. Predsednik je poudaril, da bodo nasprotniki v primeru republikanskega poraza zagotovo našli razlog za njegovo odstavitvijo, zato je mobilizacija volilnega telesa ključna za ohranitev njegove administracije. Politična usmeritev in dosedanje delo Trumpove administracije bosta osrednji temi novembrskih volitev, na katerih bodo ameriški volivci odločali o vseh sedežih v predstavniškem domu in tretjini sedežev v senatu. Napovedi o ustavni obtožbi prihajajo v času, ko se predsednik sooča z naraščajočimi pritiski in kritikami glede vodenja države, hkrati pa poskuša utrditi svojo moč znotraj stranke in v odnosu do zakonodajne veje oblasti. Dogodek odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se vmesne volitve neposredno interpretirajo kot referendum o predsedovanju.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Donald Trump je novo leto 2026 proslavil na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena naslikala v živo. Slika je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev v dobrodelne namene. Zabave se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.