Senator Mark Kelly iz Arizone je vložil tožbo proti obrambnemu ministru Petu Hegsethu zaradi poskusa Pentagona, da mu zniža upokojenski čin in plačo. Kelly trdi, da postopek Pentagona krši njegovo pravico do svobode govora. Hegseth je Kellyja obtožil upora, ker je ta predlagal, da bi pripadniki vojske zavrnili nezakonite ukaze Trumpove administracije.

Nizozemski pravni strokovnjaki so ostro kritizirali petkovo aretacijo evangelista Toma de Wala v Tilburgu in jo označili za neustaven poseg v svobodo veroizpovedi. Trije priznani pravniki, ki so analizirali dogodek, so enotni v oceni, da je bila policijska operacija v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj so de Wala pridržali med izvajanjem verske dejavnosti na javnem mestu. Kritiki poudarjajo, da gre za absolutno pravno napako, saj nizozemska ustava in zakon o javnih manifestacijah ščitita pravico do širjenja verskih prepričanj. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo policija oziroma mestna uprava za dogodek uradno opravičila, saj aretacija nima zakonske podlage. Incident v Tilburgu je sprožil širšo razpravo o mejah verske svobode in policijskih pooblastilih pri nadzoru javnega reda. Čeprav so se lokalne oblasti morda odzvale na pritožbe državljanov, pravniki opozarjajo, da versko prepričanje samo po sebi ne sme biti razlog za odvzem prostosti, če pri tem niso kršeni drugi kazenski zakoni.

Zvezna sodnica Margaret Garnett je v ponedeljek odredila izvedbo dokaznega postopka, na katerem bodo ugotavljali zakonitost zasega in pregleda nahrbtnika Luigija Mangioneja, obtoženega umora izvršnega direktorja družbe UnitedHealthcare Briana Thompsona. Sodnica je svojo prvotno odločitev, da zaslišanje ni potrebno, spremenila po tehtanju argumentov obrambe in resnosti obtožb, s katerimi se sooča obtoženec. Zaslišanje naj bi se odvilo v prihodnjih dveh tednih in se bo osredotočilo na policijske postopke ob aretaciji v Pensilvaniji. Na krajšem zaslišanju bo moral pričati policist iz mesta Altoona, ki bo pojasnil uradne protokole oddelka za zavarovanje in popisovanje osebnih predmetov oseb, aretiranih na javnih mestih. Obramba si namreč prizadeva, da bi bili ključni dokazi, najdeni v nahrbtniku – vključno z domnevnim morilskim orožjem, beležnico in zapisi – izločeni iz postopka. Trdijo namreč, da so policisti s preiskavo brez ustreznega naloga kršili ustavne pravice obtoženca. Primer Mangione vzbuja precejšnjo pozornost javnosti, saj gre za odmeven umor v vrhu ameriškega zdravstvenega sektorja. Medtem ko so nekateri policisti že pričali v ločenem postopku na državni ravni, bo zvezno zaslišanje omejeno na specifična vprašanja postopkovnega prava. Odločitev sodnice Garnettove pomeni pomemben procesni korak, ki bi lahko vplival na dopustnost dokazov v celotnem sodnem procesu proti Mangioneju.

Po poročanju se je predsednik Trump soočil z nezadovoljstvom znotraj svoje administracije, kar je razvidno iz članka v WSJ, ki opisuje, kako skuša obiti člana kabineta. Prav tako naj bi izbruhnil zaradi glasovanja republikanskih senatorjev o omejitvi njegovih vojnih pooblastil. Zvezni sodnik je odločil, da je njegova administracija kršila zakon pri kaznovanju držav, ki podpirajo obnovljive vire energije. V članku je omenjeno tudi imenovanje novega namestnika direktorja NSA po dolgotrajnem obdobju brez vodstva. Hkrati se vršijo pritiski na štiri nekdanje predsednike, da bi javno obsodili Trumpovo ravnanje.

Nemški pravni strokovnjak Volker Boehme-Neßler je v intervjuju za portal NachDenkSeiten izrazil resno zaskrbljenost nad stanjem pravne države v Nemčiji, pri čemer je poudaril, da se država odmika od ustavnih načel proti stanju ustrahovanja. Po njegovih besedah ustava velja v vseh okoliščinah, tudi v času kriz, vendar politika te norme vse pogosteje zanemarja, kar vodi v dolgoročno uničenje demokratičnih temeljev družbe. Boehme-Neßler v svoji analizi izpostavlja t. i. politiko strahu, ki naj bi služila kot orodje za obvladovanje prebivalstva in omejevanje kritične razprave. Opozoril je na nevaren razvoj dogodkov, kjer se meje med izvršilno in sodno oblastjo brišejo, kar naj bi kazalo na svojevrsten »tesen stisk rok« med različnimi vejami oblasti na škodo državljanov in njihovih svoboščin. Intervju odpira širšo razpravo o nevarnostih totalitarizma in nujnosti spoštovanja ustavnega reda. Avtor trdi, da nenehno kršenje ustavnih pravil s strani politike ne ogroža le trenutnega političnega reda, temveč trajno spreminja naravo države, ki naj bi postajala vse bolj represivna do lastnih državljanov.

Zvezno sodišče v Massachusettsu je izdalo preliminarno odredbo proti delu Trumpovega ukrepa, ki je Planned Parenthood in druge skupine eno leto prepovedoval prejemanje sredstev Medicaid. Sodišče je odločilo, da določilo neustavno krši pravice do združevanja in izražanja, saj je bilo usmerjeno na Planned Parenthood, ker so njihove podružnice izvajale splave. Sodišče je poudarilo, da vlada sicer lahko zavrne financiranje splavov, vendar ne sme prepovedati financiranja podružnic, ki izvajajo splave, saj to krši njihove ustavne pravice.

Organizatorji protestov 'No Kings' so pričakovali milijone udeležencev na več kot 2.000 dogodkih po Združenih državah Amerike. NBC je poročal, da bodo na shodih nastopili govorci, ki bi lahko bili sporni za širšo javnost. Donald Trump pa je sprožil vojno proti demokratičnim mestom.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uradni opomin senatorju Marku Kellyju zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, ki poziva vojake k neupoštevanju ukazov. Dva republikanska senatorja sta izrazila zaskrbanost glede ukrepa proti Kellyju. Konzervativni analitik pa je obsodil poskus ustrahovanja s strani Trumpove administracije kot "neroden".

V nasilnih protestih v Lehu, v Ladaku, so umrle štiri osebe, več deset je bilo ranjenih. Zaradi nasilja je bila uvedena policijska ura in omejitve gibanja. Aktivista Sonama Wangchuka so aretirali dva dni po izbruhu nasilja.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Šesnajst organizacij civilne družbe, med njimi HRA, CGO in CŽP, je javno pozvalo k takojšnjemu umiku predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) iz skupščinske procedure. Organizacije trdijo, da predlagane rešitve resno ogrožajo ustavne in mednarodno zagotovljene pravice državljanov.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri vrhovnem sodišču, da bi začasno ustavili sodno odredbo, ki jim preprečuje zamrznitev milijard dolarjev tuje pomoči. Hkrati pa je okrožje Fulton v Georgii kaznovano s 10.000 dolarji dnevno, ker ni imenovalo dveh republikanskih kandidatov v volilno komisijo, kot je odredil sodnik.

Trumpova administracija je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v ZDA. V Washingtonu je prišlo do napetosti med policijo in sosedi zaradi povečane prisotnosti organov pregona. Okrožni svet Essexa ponuja podporo zaposlenim, ki so vznemirjeni zaradi izobešanja zastav sv. Jurija in Union Jacka. Virginija in New Jersey sta med državami, ki so najbolj prizadete zaradi upočasnitve zaposlovanja. Zvezne oblasti so aretirale gasilce, ki so se borili z ognjem Bear Gulch, ICE pa je uporabljal podatke ministrstva za licenciranje Washingtona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predlog, ki bi dimnikarjem omogočil vstop v vsako hišo zaradi nadzora kurilnih naprav, je v Sloveniji sprožil val ogorčenja med lastniki peči. Mnogi se sprašujejo o ustavnosti takšnega posega v zasebnost. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost rednega nadzora kurilnih naprav za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti, medtem ko javnost izraža zaskrbljenost glede varovanja zasebnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v nedavno objavljenem pričanju pred kongresom dejal, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je republikanskega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere namen je bil razveljaviti rezultate predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sostorilci motivirani izključno s koristjo za Trumpa, kar je utemeljilo potrebo po zveznih obtožnicah. Odbor za pravosodje predstavniškega doma, ki ga vodijo republikanci, je objavil prepis in videoposnetek zaslišanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Dokumentacija razkriva, da je Smith odločno zavrnil očitke o politični motiviranosti svojih preiskav. Medtem ko so Trumpovi zavezniki Smitha označili za tirana in mu očitali kršenje ustavne pravice do svobode govora, je Smith vztrajal, da goljufija in spodbujanje k prevratu nista zaščitena s prvim amandmajem. Napetosti v ameriški politiki se stopnjujejo tudi zaradi pozivov nekaterih Trumpovih uradnikov k zaporni kazni za preiskovalce, ki so sodelovali v postopkih proti predsedniku.

Nekdanji posebni tožilec Združenih držav Amerike Jack Smith je v pričevanju pred kongresom odločno zatrdil, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez neposredne vloge Donalda Trumpa. Smith je republikanskega predsednika opisal kot »najbolj krivo in odgovorno osebo« v kriminalni zaroti za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Odbor za pravosodje predstavniškega doma, ki ga vodijo republikanci, je v sredo objavil prepis in videoposnetek zaslišanja za zaprtimi vrati, v katerem je Smith branil svoje preiskave pred očitki o politični motiviranosti. Smith je v svojem zagovoru poudaril, da so bili vsi dokazi usmerjeni proti Trumpu, saj so bila kazniva dejanja storjena v njegovo korist. Medtem ko so Trumpovi zavezniki Smitha označili za »tirana« in mu očitali kršenje ustavne pravice do svobode govora, je posebni tožilec vztrajal pri sodni praksi, po kateri prevara ni zaščitena s prvim amandmajem. Hkrati so se v javnosti pojavili ostri odzivi Trumpovih podpornikov, med njimi Kari Lake, ki je pozvala k doživljenjskemu zaporu za preiskovalce, ki so sodelovali v postopkih proti nekdanjemu predsedniku. Časnik New York Times je v svojem komentarju poudaril, da so dogodki 6. januarja 2021 postavili temelje za Trumpov drugi mandat, ki ga opisujejo kot še bolj brezzakonitega.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem v predstavniškem domu ZDA podal odločno izjavo, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je aktualnega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere cilj je bil razveljaviti izide predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sozarotniki le orodje za uresničevanje Trumpovih osebnih političnih interesov in ohranitev oblasti kljub volilnemu porazu. Objava prepisov in videoposnetkov Smithovega zaslišanja je v republikanskem taboru sprožila val ogorčenja, pri čemer so nekateri privrženci gibanja MAGA tožilca označili za tirana, ki naj bi kršil Trumpovo pravico do svobode govora. Smith je te očitke zavrnil in poudaril, da prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufij in spodbujanja k nasilju. Hkrati so se v javnosti pojavila opozorila pravnih strokovnjakov, da Trumpova politika maščevanja, ki vključuje pritiske na zvezne države za ponovni pregon oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, predstavlja nevarno spodkopavanje ustavnih načel, vključno s prepovedjo ponovnega sojenja za isto dejanje.