Po sklenitvi carinskega dogovora med ZDA in EU so se v Evropi pojavile deljene reakcije. Evropska komisija je dogovor predstavila kot kompromis za preprečitev trgovinske vojne, vendar je iz nekaterih držav in sektorjev moč slišati kritike, da se je EU uklonila diktatu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Dodatno so se pojavile pomisleki glede obljub EU o 600 milijardah evrov naložb, saj naj bi bil dogovor zgolj »šov-dogovor« brez zavezujoče moči, odvisen od sodelovanja podjetij in držav. V luči Trumpove nepredvidljive ekonomske politike pa je oslabel tudi ameriški dolar, kar skrbi vlagatelje.

Po podatkih novih člankov se je razlika med uradnim in tržnim tečajem dolarja zmanjšala na manj kot 3.000 tomanov. Uradni tečaj dolarja je presegel 131.000 tomanov. Cena dogovorjenega dolarja za gotovino in nakazila je bila po navedbah centralne banke 131.624 tomanov oziroma 84.833 tomanov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Globalno gospodarstvo ob začetku leta 2026 zaznamujejo precejšnja nihanja na valutnih trgih in povečan regulativni pritisk na digitalna sredstva. Ameriški dolar je zaokrožil leto z devetodstotnim padcem, kar je njegova najslabša predstava v zadnjih osmih letih. Vlagatelji pričakujejo nadaljnje slabljenje valute, saj se obeta menjava na vrhu zveznih rezerv (Fed) in prehod k bolj popustljivi monetarni politiki. Medtem ko se ZDA soočajo s fiskalnimi izzivi, Indija poroča o močni gospodarski rasti, ki jo poganjajo domače povpraševanje in preudarne makroekonomske politike, čeprav indijska centralna banka opozarja na tveganja zaradi geopolitičnih negotovosti. V Južni Koreji se tamkajšnja centralna banka aktivno odziva na padanje vrednosti vona, ki se je nevarno približal kritični meji 1.500 za dolar. Guverner Rhee Chang Yong je napovedal odločne ukrepe proti tujim investicijam, ki bi lahko destabilizirale devizni trg. Hkrati je v Veliki Britaniji stopil v veljavo nov okvir za poročanje o kriptosredstvih, ki od vlagateljev zahteva obvezno razkritje podatkov o računih davčni upravi (HMRC). Namen ukrepa je zajezitev davčnih utaj v sektorju, ki ga vlada zdaj obravnava kot polnopravno obdavčljivo finančno dejavnost. Britanske oblasti pričakujejo, da bodo z novimi predpisi v naslednjih petih letih zbrale približno 300 milijonov funtov dodatnih prihodkov.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V iranski prestolnici Teheran se nadaljujejo množični protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in hiperinflacija. Gibanju trgovcev, ki se je začelo konec tedna, so se v torek pridružili študentski aktivisti, kar stopnjuje pritisk na oblasti. Nemiri so neposredna posledica strmega padca vrednosti nacionalne valute, ki je močno poslabšal življenjski standard prebivalstva. Iranski državni tožilec je v uradnem odzivu posvaril pred destabilizacijo države in napovedal, da bo vsak poskus ustvarjanja negotovosti naletel na odločen odziv varnostnih sil. Po poročanju lokalnih virov so oblasti že izvedle prve aretacije med demonstranti, medtem ko se nezadovoljstvo širi iz prestolnice tudi v druga mesta po državi. Dogajanje predstavlja najresnejši val protestov v zadnjih treh letih, vlada pa je v odziv na zaostrene razmere sprva pozvala k dialogu z voditelji demonstracij.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.

Delnice TSMC so dosegle novo rekordno vrednost 1670 tajvanskih dolarjev, kar je posledica rasti indeksa Philadelphia Semiconductor Index in optimizma glede umetne inteligence. Najmanj osem analitikov je zvišalo ciljne cene delnic TSMC. Kljub temu pa so se cene več kot 70 % posameznih delnic znižale. Tajvanski borzni indeks je presegel mejo 30.000 točk, pri čemer je k temu največ prispeval TSMC. Specializirane kemikalije so zaradi rasti TSMC prav tako pridobile na vrednosti.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.