V ameriški zvezni državi Tennessee so vložili predlog zakona, ki bi žrtvam kaznivih dejanj omogočil civilne tožbe proti osebam, ki so plačale varščino za obtoženca, v kolikor bi slednji po izpustitvi na prostost storil novo kaznivo dejanje. Zakonodajna pobuda predstavlja nov pristop k obravnavi povratnikov in se osredotoča na odgovornost tistih, ki finančno omogočijo prostost osebam pred sojenjem. Predlog zakona predvideva, da bi bila oseba, ki objavi varščino, neposredno odgovorna za škodo, ki bi jo obtoženec povzročil z morebitnim novim dejanjem, v kolikor bi bil za to dejanje kasneje pravnomočno obsojen. Pobuda prihaja v času razprav o učinkovitosti trenutnega sistema varščin in varnosti skupnosti, kjer zagovorniki zakona izpostavljajo zaščito žrtev, kritiki pa opozarjajo na možne ustavne in finančne posledice za poroke. Če bo zakon sprejet, bi to lahko pomenilo znatno spremembo v delovanju industrije varščin in zasebnih porokov v Tennesseeju. Zakonodajalci si od nove ureditve obetajo zmanjšanje števila kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe na prostosti med čakanjem na sojenje, hkrati pa želijo zagotoviti dodatno pravno sredstvo za oškodovance, ki bi s tem dobili možnost finančne kompenzacije od plačnikov varščin.

Okrožno sodišče v Qiaotouju je pravnomočno zavrnilo pritožbo tožilstva zoper odločitev o izpustitvi tajvanskega svetnika Cai Zheng-yija, znanega pod vzdevkom 'Rain Brush', na prostost. Cai, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi vpletenosti v škandal s prirejanjem izidov v poklicni bejzbolski ligi, je obtožen vodenja obsežne mednarodne operacije pranja denarja. Po navedbah tožilstva naj bi njegova mreža prek t. i. 'podzemnih pralnic' denarja prenakazala približno 225 milijard tajvanskih dolarjev (okoli 6,5 milijarde evrov). Sodišče je kljub teži obtožb in zahtevi tožilstva po desetletni zaporni kazni potrdilo izpustitev ob plačilu 30 milijonov tajvanskih dolarjev varščine. Tožilstvo se je na to odločitev pritožilo, vendar je sodišče pritožbo zavrnilo s pojasnilom, da tožilstvo v tej fazi postopka nima pravice do tovrstnega pravnega sredstva. Cai Zheng-yi ostaja na prostosti pod strogimi pogoji, medtem ko se proces zaradi obsežnih finančnih kriminalnih dejavnosti nadaljuje.

Yen Ta-chun, sin nekdanjega podžupana mesta Tainan Yen Chun-zuja, je bil po odločitvi sodišča izpuščen iz pripora ob plačilu varščine v višini treh milijonov tajvanskih dolarjev. Obtoženec je domnevno izrabljal očetov politični vpliv za privabljanje investitorjev, pri čemer je šest oseb ogoljufal za skupno 119,98 milijona tajvanskih dolarjev. Žrtvam je obljubljal visoke donose prek naložb v zastavljalnice in projekte, povezane z mestno upravo Tainana, vendar je sredstva porabil za zasebne namene. Sodišče v Tainanu je Yen Ta-chunu naložilo osemmesečno omejitev prebivanja in prepoved zapustitve države. Obtoženec je na sodišču zaprosil za izustitev z argumentom, da želi aktivno reševati nastale dolgove do oškodovancev. Nekateri izmed njih so se s predlogom strinjali v upanju na povračilo izgubljenih sredstev. Primer je v tajvanski javnosti sprožil razpravo o zlorabi vpliva tako imenovanih 'političnih potomcev'.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Vrhovno sodišče Indije je 5. januarja objavilo sodbo glede prošenj za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, obtoženih zarote v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Zadeva vključuje obtožbe po UAPA.

Indijske oblasti so po odločitvi vrhovnega sodišča iz zapora Tihar v New Delhiju izpustile aktivistko Gulfisho Fatimo in štiri druge obtožence, ki so bili zaprti zaradi domnevne zarote v povezavi z nemiri v severovzhodnem delu prestolnice leta 2020. Izpustitev je sledila po tem, ko je sodišče potrdilo, da so vsi obtoženci izpolnili pogoje za varščino v višini 200.000 rupij in predložili potrebna jamstva. Policija je pred izpustitvijo opravila temeljit pregled dokumentacije in poroštev. Med izpuščenimi je tudi Shahdab Ahmed, medtem ko peta oseba, ki ji je bila prav tako odobrena varščina, še ni opravila vseh formalnosti pred sodiščem. Postopki so se zavlekli zaradi strogih preverjanj, ki jih je izvajala lokalna policija, vendar je sodišče ugotovilo, da so bili vsi zakonski pogoji za prostost izpolnjeni. Kljub izpustitvi te skupine vrhovno sodišče v ponedeljek ni ugodilo prošnjam za izpustitev vidnejših aktivistov Umara Khalida in Sharjeela Imama. Primer temelji na obtožbah o širši zaroti, ki naj bi sprožila nasilne proteste pred štirimi leti. Odločitev vrhovnega sodišča o podelitvi varščine po dolgotrajnem priporu brez sojenja predstavlja pomemben pravni preobrat v obravnavi obtožencev po strogem protiterorističnem zakonu. Aktivisti so v priporu preživeli več let, kar je v mednarodni javnosti sprožilo razprave o človekovih pravicah v Indiji.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Chaitanya Baghel, sin nekdanjega glavnega ministra indijske zvezne države Chhattisgarh in visokega predstavnika stranke Kongres Bhupesha Baghela, je bil v soboto izpuščen iz osrednjega zapora v Raipurju. Do izpustitve je prišlo dan po tem, ko mu je višje sodišče v Chhattisgarhu odobrilo varščino v dveh primerih, povezanih z domnevno večmilijonsko korupcijsko afero s prodajo alkohola. Ob izpustitvi so Baghela pričakali in proslavili številni podporniki stranke Kongres. Preiskava se osredotoča na obsežne nepravilnosti in domnevno pranje denarja v državnem sektorju trgovine z alkoholom v času mandata prejšnje vlade. Bhupesh Baghel je ob izpustitvi sina poudaril ironijo usode, saj je bil Chaitanya prvotno aretiran ravno na svoj rojstni dan. Kljub izpustitvi na prostost pravni postopki zoper njega ostajajo odprti, preiskovalni organi pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o finančnih tokovih v omenjeni aferi. Primer je v indijski politiki sprožil burne odzive, saj opozicija trdi, da gre za politično motiviran pregon.