Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.

Predsednik vlade Milojko Spajić je danes sklical sejo Sveta za nacionalno varnost, ki se je začela ob 18. uri. Glavna tema zasedanja je bila varnostna situacija v državi.

Pakistanski oddelek za boj proti terorizmu (CTD) je v sodelovanju z lokalno policijo v pokrajini Hiber Pahtunhva izvedel več obveščevalno vodenih operacij, v katerih je bilo ubitih pet teroristov. Največja akcija se je odvila v okrožju Bannu v bližini policijske postaje Mirakhel, kjer sta bila po intenzivnem streljanju ubita dva vidna člana prepovedane skupine Tahrik-i-Taliban Pakistan (TTP). Policija je potrdila, da sta bila ubita skrajneža, identificirana kot Suhail Khan in Ismail, vpletena v številne pretekle napade na policijske kontrolne točke in konvoje varnostnih sil. V ločeni operaciji na območju Jamrud v okrožju Khyber so pripadniki CTD na podlagi predhodnih informacij o prisotnosti skrajnežev v kraju Naka Khel ubili še tri teroriste. Pri ubitih v Bannuju so varnostne sile zasegle večje količine orožja, vključno z avtomatskimi puškami kalašnikov, ročnim orožjem, strelivom ter dokumenti in opremo, ki potrjujejo njihovo pripadnost ekstremističnim mrežam. Operacije so del širših prizadevanj pakistanskih oblasti za stabilizacijo nemirnih obmejnih regij, kjer so se napadi na varnostne sile v zadnjem obdobju okrepili. Generalni inšpektor policije v pokrajini Hiber Pahtunhva je izpostavil pomen sodelovanja med različnimi varnostnimi organi pri preprečevanju terorističnih dejavnosti, ki ogrožajo civilno prebivalstvo in državno infrastrukturo.

Sonja Popović, tiskovna predstavnica in poslanka Demokratske partije socialistov (DPS) v črnogorski skupščini, je poudarila, da so varnostne razmere v državi slabše kot kdaj koli prej. Vprašala je, kaj se mora še zgoditi, da bosta minister Danilo Šaranović in podpredsednik vlade za varnost Aleksa Bečić prevzela odgovornost in odstopila.

V okrožju Bishnupur v indijski zvezni državi Manipur sta se v ponedeljek zjutraj zgodili dve zaporedni eksploziji, v katerih sta bila ranjena moški in ženska. Prva eksplozija, ki jo je po navedbah policije povzročila podstavljena improvizirana eksplozivna naprava (IED), je odjeknila okoli 5.45 v zapuščeni hiši v vasi Ngaukon. Gre za objekt družine skupnosti Meitei, ki je bil prazen od izbruha etničnega nasilja maja 2023. Tri ure pozneje je približno 200 metrov stran odjeknila druga eksplozija, ko so se na kraju prvega incidenta začeli zbirati domačini. Ranjenca, identificirana kot Sanatomba Singh in Indubala Devi, sta utrpela poškodbe nog zaradi drobcev eksplozivnega sredstva in sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer sta zunaj smrtne nevarnosti. Incident je sprožil ostre proteste lokalnega prebivalstva, ki varnostnim silam očita neučinkovitost pri zagotavljanju varnosti, policija pa je že začela preiskavo obeh napadov.

Ekipa CNN je bila priča več eksplozijam v Caracasu v zgodnjih jutranjih urah v soboto. Poročali so, da so nekatera območja mesta ostala brez električne energije.

Oboroženi spopadi med Tajsko in Kambodžo so povzročili zaskrbljenost v mednarodnih športnih krogih, zlasti pri nemški odbojkarski zvezi (DVV), ki je pozorno spremljala razvoj dogodkov. Varnostne razmere v regiji so vplivale na načrte za svetovno prvenstvo v odbojki. Irskim državljanom so odsvetovali potovanja v dele Tajske in Kambodže, vključno z območjem ob meji, zaradi nadaljevanja konflikta med državama.

Oboroženi borci, povezani s teroristično skupino Islamska država (IS), so v več napadih na vasi v Demokratični republiki Kongo ubili najmanj 15 ljudi. Gre za nov val nasilja na nemirnem vzhodu države, kjer delujejo Združene demokratične sile (ADF), ki so svojo zvestobo prisegle Islamski državi. Napadalci so vdrli v naselja in ciljali civilno prebivalstvo, kar je povzročilo nov val strahu v regiji, ki se že desetletja spopada z nestabilnostjo. Lokalne oblasti so potrdile število žrtev in poudarile, da se varnostne razmere kljub prisotnosti vladnih sil in mirovnih misij ne izboljšujejo. Napadi so se zgodili v času povečane aktivnosti uporniških skupin, ki izkoriščajo težaven teren in pomanjkljiv nadzor v odročnih predelih države. Ta dogodek se vpisuje v niz brutalnih dejanj, ki so v zadnjih mesecih terjala številna življenja, vključno z masovnimi poboji na javnih dogodkih. Mednarodna skupnost ponovno opozarja na humanitarno krizo, ki jo povzroča nenehno nasilje v regiji Ituri in Severni Kivu.

Poljska mladinska odbojkarska reprezentanca (U-19) je po obetavnem začetku svetovnega prvenstva, ki ga je zaznamovala zmaga proti Italiji, doživela dva boleča poraza, kar predstavlja veliko razočaranje. Medtem ko se mladinci spopadajo s težkim položajem na prvenstvu, so slovenske odbojkarice soočene z negotovostjo glede nastopa na prihajajočem svetovnem prvenstvu, ki bo potekalo na Tajskem. Razlog tiči v zaostritvi razmer na meji med Tajsko in Kambodžo, kjer se v reševanje vpleta celo predsednik ZDA Donald Trump, odločitev o udeležbi pa bo sprejel nacionalni odbojkarski savez ob upoštevanju varnostnih razmer.

Ukrajinske oblasti so odredile takojšnjo in prisilno evakuacijo družin z otroki iz številnih vasi okoli strateško pomembnega mesta Kupjansk v Harkovski regiji. Razlog za evakuacijo je poslabšanje varnostnih razmer zaradi močnih ruskih napadov in napredovanja v tej regiji. Ruske sile že več mesecev napadajo in napredujejo v okolici Kupjanska, kar je povzročilo stopnjevanje napetosti in povečano nevarnost za civiliste.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Oblasti v ukrajinski Černigovski oblasti so zaradi nenehnega ruskega obstreljevanja odredile obvezno evakuacijo prebivalcev iz 14 naselij v obmejnih skupnostih. Odločitev so sprejeli po stopnjevanju napadov z ruske strani meje, ki resno ogrožajo varnost civilnega prebivalstva na tem območju. Lokalna uprava je poudarila, da je umik prebivalcev na varnejša območja nujen zaradi vsakodnevnih napadov, ki uničujejo infrastrukturo in stanovanjske objekte. Evakuacija se nanaša na vasi, ki se nahajajo neposredno ob meji z Rusko federacijo, kjer so razmere v zadnjem času postale nevzdržne. Pristojne službe so že začele izvajati načrt logistične pomoči za tiste, ki nimajo lastnega prevoza ali namestitve v notranjosti države. Ukrep odraža širšo strategijo ukrajinske vlade za zaščito civilistov v bližini frontnih črt in državne meje, kjer so spopadi najostrejši.

V nočnem napadu Rusije na Ukrajino je umrlo najmanj pet civilistov v Zaporožju in Lvovu. Ukrajinska protiletalska obramba je sestrelila 478 ruskih dronov in raket. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoje letalstvo.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.