Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru na državni televiziji obsodil vsesplošne proteste, ki pretresajo državo, in jih označil za teroristična dejanja, ki jih usmerjajo tuji sovražniki. Hamenej je poudaril, da se iranske oblasti ne bodo umaknile pred pritiski protestnega gibanja, ki se je v zadnjih tednih razširilo po celotni državi. Oblasti v Teheranu so v odgovor na nemire uvedle stroge ukrepe, vključno z omejitvami dostopa do spleta in napovedjo ostrejšega posredovanja varnostnih sil. Kriza v državi se je dodatno zaostrila, ko so se protesti iz manjših mest razširili v prestolnico in druga večja središča. Iranski vrhovni voditelj je v svojem govoru pozval k nacionalni enotnosti in opozoril pred vmešavanjem Združenih držav Amerike in njihovih zaveznikov, ki naj bi po njegovih navedbah spodbujali destabilizacijo islamske republike. Hamenej je proteste neposredno povezal s širšo geopolitično zaroto proti iranskemu režimu. Dogajanje sledi stopnjevanju napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko so varnostne sile na ulicah uporabile strelno orožje za zatiranje nezadovoljstva prebivalstva. Kljub mednarodnim kritikam zaradi kršitev človekovih pravic in poročil o številnih žrtvah med protestniki, iranski politični vrh vztraja pri represivni politiki in zavračanju kakršnih koli reform, ki bi jih zahtevali demonstranti na ulicah.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je v soboto ponovno poudaril, da ima sirska država izključno pristojnost za vzpostavitev reda in ohranjanje nacionalne suverenosti v vseh delih Sirije, vključno s provinco Suwajda. Izrazil je hvaležnost beduinskim plemenom za njihova 'junaška stališča', vendar je zahteval, da se 'popolnoma zavežejo prekinitvi ognja in spoštujejo državne ukaze'. Ob tem je obtožil Izrael, da je s svojim posredovanjem državo 'potisnil v vojno'.

V Iranu so se dvanajsti dan zapored nadaljevali siloviti spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki jih je na ulice pognala globoka gospodarska kriza ter nenaden padec vrednosti nacionalne valute rial. Po podatkih organizacije Iran Human Rights (IHR) je bilo od konca decembra ubitih najmanj 45 ljudi, najhuje pa je bilo v sredo, ko je življenje izgubilo 13 oseb. Oblasti so v poskusu zadušitve nemirov in omejitve pretoka informacij prebivalstvu popolnoma onemogočile dostop do spleta, medtem ko opozicijske skupine v izgnanstvu pozivajo k novim stavkam in protestnim shodom. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v odzivu na dogajanje stopnjeval retoriko in zagrozil z neposrednim vojaškim napadom na Iran, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Irance je v javnem nagovoru pozval k boju za svobodo in poudaril, da bodo Združene države Amerike v primeru nadaljnjih pobojev odgovorile s silo. Trumpove grožnje prihajajo v času povečanih napetostih v regiji, ki so sledile junijski vojni proti Izraelu, ter po njegovih nedavnih ukazih za vojaške operacije v Venezueli. Medtem ko se protesti širijo po državi, ostajajo nekateri kurdski predeli, vključno z mestom Saqqez, za zdaj previdni zaradi strahu pred brutalnim maščevanjem režima. Najhujše represije so bile deležne šiitske kurdske regije na zahodu države, kot sta provinci Ilam in Kermanshah. Kurdsko prebivalstvo, ki predstavlja znaten del iranskega prebivalstva, bi po mnenju analitikov lahko igralo ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju dogodkov, vendar se številni soočajo z dilemo med željo po spremembah in nevarnostjo ponovitve krvavega zatrtja gibanja iz leta 2022.

Senator iz Teksasa Ted Cruz je izrazil zaskrbljenost, da mehiški narko-karteli pri upravljanju z droni presegajo ameriške varnostne sile. Po njegovih besedah so droni postali glavno orožje mehiških kartelov v bojih proti Združenim državam Amerike, kar predstavlja resno varnostno grožnjo.

Po dvodnevnem lovu so izraelske oblasti aretirale Arkana Khaleda (27) iz Tayibeja, osumljenega, da je v bližini Kfar Yone povozil 11 ljudi, med njimi devet vojakov. Osumljenec je bil izsled en v konstrukcijskem območju, kjer se je skrival na dvigalu. V iskalni akciji so sodelovali tudi droni in helikopterji.

V gozdnatem območju v spornem Kašmirju so indijske sile ubile tri osumljene militante v streljanju, kot so sporočili uradniki v ponedeljek.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Italiji so ob 33. obletnici bombnega napada v Via D'Amelio, v katerem so bili ubiti sodnik Paolo Borsellino in pet policistov, znova pozvali k razkritju resnice. Sekretarka Demokratske stranke Elly Schlein je poudarila, da mafija spreminja svoje oblike in da je treba nenehno ohranjati visoko stopnjo budnosti v boju proti temu pojavu, saj je to ključno ne le za spomin, temveč tudi za vsakodnevno zavezanost. Spominske slovesnosti so bile osredotočene na boj proti strahu in ohranjanje upanja v ozadju subverzivnega načrta Cose Nostre.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.