Salwan Najem, ki je v preteklosti v Švedski skupaj s pokojnim Salwanom Momiko javno sežigal Koran, je v Združenih državah Amerike vložil prošnjo za azil. Najem svojo odločitev utemeljuje s prepričanjem, da mu švedske oblasti ne morejo več zagotavljati ustrezne varnosti pred morebitnimi povračilnimi ukrepi ali napadi zaradi njegovih dejanj. Njegov nekdanji sodelavec Momika je bil pred časom ubit, kar je verjetno dodatno spodbudilo Najemov strah za lastno življenje. Švedska se je zaradi tovrstnih incidentov sežiganja svetih knjig v preteklih letih spopadala z resnimi diplomatskimi pritiski in varnostnimi grožnjami, kar je vplivalo tudi na procese vstopanja države v mednarodna zavezništva. Najem zdaj v ZDA išče zaščito, ki je po njegovem mnenju v Evropi ne more več dobiti. Primer sproža nova vprašanja o mejah svobode govora in dolžnosti države, da zaščiti posameznike, ki s svojimi javnimi nastopi izzovejo močne odzive v verskih skupnostih.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Po nedavnih poročilih o nasilnih napadih sunitskih skrajnežev na južnosirijsko mesto As Suwajda, ki je znano kot središče druzijske skupnosti, so se ponovno povečale skrbi glede varnosti Druzev. Čeprav so Druzi opisani kot ena najbolj tolerantnih veje islama in so sicer znani po svoji zvestobi in pripravljenosti na obrambo, so se znašli na udaru brutalnih napadov. Ti dogodki so pritegnili pozornost mednarodne skupnosti in tudi v Nemčiji so Druzi tarča sovraštva nekaterih islamističnih skupin, kar nakazuje na širši kontekst verske in etnične nestrpnosti v regiji.

Skupina protestnikov je oktobra 2023 vdrla na letališče v Mahačkali, prestolnici ruske republike Dagestan, kjer so iskali potnike, ki so pripotovali z letalom iz Tel Aviva. Po novih informacijah o dogodku so udeleženci nemirov ustavljali potnike in od njih zahtevali osebne dokumente, da bi med njimi identificirali judovske posameznike. Nasilna množica je prebila letališke ograje in vdrla na letališko ploščad, kar je povzročilo popolno zaprtje zračnega prometa. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar je sprožilo antisemitsko motivirane nemire v tej pretežno muslimanski regiji na jugu Rusije. Ruske oblasti so po dogodku sprožile več kazenskih postopkov in aretirale številne vpletene osebe. Varnostne razmere na letališču so bile stabilizirane šele po posredovanju posebnih enot policije, dogodek pa je sprožil mednarodne obsodbe zaradi odkritega antisemitizma in ogrožanja varnosti civilnega letalstva.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja se sooča z ostrimi kritikami zaradi predlagane nove definicije islamofobije, ki jo namerava preimenovati v "sovražnost do muslimanov". Kritiki, vključno z nekdanjo predsednico komisije za enake možnosti in človekove pravice (EHRC) baronico Falknerjevo, opozarjajo, da bi takšna opredelitev lahko vodila v nevarno omejevanje svobode govora in vzpostavitev nadzora nad mišljenjem. Poročilo think-tanka Policy Exchange z naslovom False Compromise navaja, da bi široka definicija sovražnosti lahko vključevala že zgolj nestrinjanje z določenimi verskimi praksami ali nasprotovanje verskim šolam, kar bi po mnenju avtorjev dejansko oživilo sporno beleženje t.i. nekriminalnih sovražnih incidentov. Medtem ko se v Združenem kraljestvu razpravlja o pravnih definicijah, poročilo India Hate Lab za leto 2025 razkriva alarmanten porast sovražnega govora proti muslimanom v Indiji. V preteklem letu so zabeležili 1.318 dogodkov sovražnega govora, kar v povprečju pomeni štiri primere na dan. Poročilo izpostavlja, da se kar 90 odstotkov teh incidentov zgodi v zveznih državah, kjer vlada vladajoča stranka BJP s svojimi zavezniki, kar nakazuje na institucionalizacijo verske nestrpnosti kot orodja vladanja. Obe situaciji, čeprav v različnih kontekstih, odpirata vprašanja o tanki meji med zaščito verskih skupnosti in varovanjem svobode izražanja. V Veliki Britaniji opozicijski politiki in nekateri strokovnjaki pozivajo vlado k ponovnemu razmisleku o definiciji, saj menijo, da bi lahko po krivem kriminalizirala legitimna stališča sekularnih družb ali kritikov religije, ki ne gojijo sovraštva, temveč zgolj izražajo nasprotno mnenje. Razprava poudarja globalni izziv, kako se spopasti z resničnim sovraštvom, ne da bi ob tem žrtvovali temeljne demokratične svoboščine.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je uspešno preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se odvil na silvestrovo v ameriški zvezni državi Severna Karolina. Direktor FBI Kash Patel je v petek potrdil, da so organi pregona aretirali 18-letnega ameriškega državljana, ki je po navedbah preiskovalcev deloval pod vplivom teroristične organizacije Islamska država (IS). Osumljenec je načrtoval nasilna dejanja proti judovski in krščanski skupnosti ter pripadnikom skupnosti LGBT, pri čemer je nameraval uporabiti hladno orožje, vključno s kladivi in noži. Preiskava je razkrila, da je mladi osumljenec o svojih načrtih razpravljal z dvema tajnima agentoma FBI, ki sta se izdajala za somišljenika. S tem ko so ga agenti pravočasno izsledili in ujeli v past, so preprečili morebitne smrtne žrtve med praznovanjem novega leta. Incident ponovno osvetljuje nevarnost radikalizacije mladih prek spleta in hkrati poudarja proaktivno vlogo zveznih organov pri preprečevanju domačega terorizma, ki ga navdihujejo tuje ekstremistične ideologije. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko preiskovalci nadaljujejo z zbiranjem dokazov o širini njegovega omrežja.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

V Guildford Westu v Sydneyju je nekdo streljal na stanovanjsko hišo, medtem ko so v njej spale tri osebe. Policija je prejela prijavo o streljanju okoli polnoči in pol in sprožila preiskavo.

V Evropi se povečuje število napadov na kristjane. Po podatkih Evropskega centra za pravo in pravosodje (ECLJ) so leta 2024 zabeležili 2211 primerov agresije, med njimi 274 primerov fizičnega nasilja. Sovražnost do kristjanov se kaže v različnih oblikah, kot so vandalizem, požigi, profanacije in diskriminacija. Poročilo tudi razkriva, da se število prijavljenih primerov pogosto podcenjuje in da javne institucije ne ustrezno reagirajo. Islamski skrajneži in levičarski ekstremisti pogosto delujejo skupaj pri napadih na kristjane.

ZDA so prekinile z izraelsko politiko in omogočile vrnitev Palestinske oblasti v Gazo. Donald Trump je napovedal novo fazo načrta za Gazo, ki vključuje demilitarizacijo Hamasa s podporo Egipta, Turčije in Katarja. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je sestal z evropskimi voditelji v Parizu. Palestinski inženir Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra, bo vodil nov tehnokratski odbor za povojno upravo Gaze, s ciljem odstraniti ruševine v treh letih in dati prednost začasnim bivališčem pred obnovo.

V množičnem streljanju na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Med žrtvami je tudi napadalec. Avstralski premier je obsodil teroristični napad, indijski premier Modi pa je izrazil podporo Indije v boju proti terorizmu. V streljanju sta bila ranjena tudi dva policista.

V Jacksonu v Mississippiju je požar uničil sinagogo Beth Israel, kar je župan označil za dejanje verskega sovraštva. Policija je aretirala osumljenca, preiskavo pa vodi FBI. Sinagoga je bila že leta 1967 tarča bombnega napada Ku Klux Klana.

Na parkirišču v četrti Henry IV v mestu Pointe-à-Pitre v Gvadelupu sta v sredo zvečer dva zamaskirana napadalca s strelnim orožjem umorila 17-letnega dijaka. Žrtev, ki je obiskovala srednjo šolo Chevalier de Saint-Georges v sosednjem kraju Les Abymes, je bila zadeta z več naboji, napadalca pa sta s prizorišča pobegnila peš. Policija je na kraju dogodka našla sedem tulcev kalibra 9 mm, preiskavo umora pa je že prevzela kriminalistična služba pod vodstvom tožilke Caroline Calbo. To je že tretji umor na tem francoskem čezmorskem ozemlju od začetka leta 2026, kar kaže na zaostrovanje varnostnih razmer v regiji. Le manj kot dve uri po smrtonosnem napadu v mestu Pointe-à-Pitre je prišlo do novega streljanja v kraju Petit-Bourg, kjer je bila ranjena še ena oseba. Oblasti so v odziv na tragedijo na dijakovi šoli napovedale vzpostavitev enote za psihološko pomoč, rektor akademije Gabriele Fioni pa je izrazil globoko pretresenost nad dogodkom. Nasilje s strelnim orožjem v Gvadelupu ostaja resna težava, saj so tovrstni incidenti pogosto povezani z uličnim kriminalom in prisotnostjo nezakonitega orožja. Francosko tožilstvo je potrdilo, da preiskava umora poteka v smeri načrtnega dejanja, vendar motivi napadalcev javnosti še niso znani. Lokalno prebivalstvo in oblasti so zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila nasilnih smrti v tako kratkem časovnem obdobju.

V mestu Mymensingh v Bangladešu je množica linčala Dipuja Chandra Dasa zaradi obtožb o bogokletnosti. Po linču so ga obesili na drevo in zažgali. Policija je aretirala sedem oseb v povezavi z dogodkom, ki je sprožil ogorčenje.

Kabinet predsednika Milatovića je sporočil, da institucije sistema morajo delovati neselektivno in pokazati, da nihče v Črni gori ni nad zakonom. Nacionalni svet Albancev je prav tako obsodil vsakršno obliko nestrpnosti, nasilja in govora mržnje, ter izrazil zaskrbljenost zaradi incidenta med državljani Črne gore in turškimi državljani.

Eparhija raško-prizrenska je ostro obsodila javni poziv kosovskega odvetnika k rušenju Hrama Hrista Spasa v Prištini, ki ga je označila za govor mržnje, kršenje verskih svoboščin in ogrožanje pravoslavne dediščine na Kosovu in Metohiji. Izrazili so globoko zaskrbljenost zaradi izjave albanskega odvetnika Toma Gašija, ki poziva k uničenju verskega objekta.

V Melbournu je zagorel avto rabina. V incidentu ni bil nihče poškodovan. Preiskovalci ne izključujejo možnosti antisemitskega motiva za dejanje. Avstralski premier Albanese je pozval k skupnemu boju proti sovraštvu in antisemitizmu, saj je v zadnjih letih prišlo do drastičnega porasta antisemitskih dejanj v Avstraliji.

V iranskem mestu Hamadan so se 1. januarja zvečer razplamteli siloviti protesti, med katerimi je skupina ljudi javno sežigala Korane in druge verske knjige. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je prišlo tudi do poskusa vdora v lokalno mošejo v četrti Sadaf, kjer je skupina približno 20 protestnikov poskušala izvesti napad, a so jim to preprečili organi pregona. Nemiri so se razširili iz prestolnice Teheran, kjer so k stavkam sprva pozivali podjetniki in študenti, razlog za splošno nezadovoljstvo pa je drastičen padec vrednosti iranskega riala. Incidenti v Hamadanu so del širšega vala protivladnih protestov, ki pretresajo državo zaradi gospodarske krize. Poleg verskih objektov so bili tarča napadov tudi vladni uradi; v mestu Fes na jugu države so neznanci napadli stavbo mestne uprave. Iranske oblasti so na prizorišča poslale okrepljene policijske enote, da bi zajezile nasilje, ki se je iz ekonomskih zahtev prelevilo v odkrito nasprotovanje verskim in državnim simbolom.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem, če vlada ne bo zaščitila kristjanov pred nasiljem. Grožnja je sledila večmesečnim pritiskom ameriških konservativnih politikov, ki trdijo, da so kristjani v Nigeriji žrtve genocida. Trump je dejal, da bo vojaška operacija hitra in učinkovita, če bo do nje prišlo.

Vodja stranke PDP, Bode George, je britansko kolonialno oblast obtožil, da je v Nigerijo zasadila seme plemenske in verske nestrpnosti, ki še danes deli državo. George je v televizijski oddaji dejal, da bi morala biti nigerijska raznolikost prednost in ne vir delitev.