Bakir Izetbegović, predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) in nekdanji član predsedstva BiH, je ostro kritiziral izraelske voditelje in njihovo ravnanje do Palestincev v Gazi. Poudaril je, da so se »nacisti prepričali o obstoju Boga in se bodo tudi sionisti, ki ubijajo v imenu izvoljenih«. Gazo je označil za »največje koncentracijsko taborišče, ki mu je človeštvo pričalo v svojem težavnem obstoju«. Dodal je, da so bili Judje narod, ki je izkusil najtežje preizkušnje v svoji večtisočletni zgodovini, vendar so pred Bogom vsi ljudje enaki.

V Indiji so se pojavile razlike znotraj stranke BJP glede aretacije dveh katoliških nun in dveh kandidatk za nune v zvezni državi Čatisgarh. Čeprav je glavni minister Čatisgarha aretacije opravičeval z obtožbami o trgovini z ljudmi in prisilnih spreobrnitvah, je predsednik BJP v Kerali te trditve zavrnil. Poudaril je, da aretirane nune niso bile vpletene v takšne dejavnosti in je obljubil pomoč. To kaže na notranji konflikt znotraj BJP glede obravnave incidenta.

Protikorupcijsko pritožbeno sodišče v Armeniji je v četrtek po dolgem postopku ponovno odredilo hišni pripor za ruskega podjetnika armenskega porekla Samvela Karapetjana, ki vodi skupino podjetij Tašir. Karapetjan, ki ga armenske oblasti obtožujejo pozivanja k nasilnemu prevzemu oblasti in domnevnih finančnih zlorab, je bil pred tem krajši čas ponovno v priporu, potem ko je pritožbeno sodišče razveljavilo prvotno odločitev o milejšem ukrepu. Sodna obravnava, ki je trajala štirinajst ur pod vodstvom sodnika Vaheja Dolmazjana, se je zaključila z odločitvijo, da se Karapetjan iz pripora Službe za nacionalno varnost (SNB) premesti v hišni pripor ob plačilu varščine in prepovedi zapuščanja države. Karapetjanov odvetnik Aram Vardevanjan je izpostavil, da so organi notranjega ministrstva pred tem grobo prekinili zdravljenje njegovega klienta v medicinskem centru, ko so ga premestili nazaj v izolator, kljub tekočim sodnim postopkom. Politično ozadje primera se odraža v Karapetjanovi javni podpori Armenski apostolski cerkvi, ki se je znašla pod kritikami vlade premierja Nikola Pašinjana. Karapetjan, ki krivde ne priznava, je v preteklosti kritiziral Pašinjanovo vodenje države kot nesposobno in obsodil njegove žaljive objave na družbenih omrežjih, usmerjene proti cerkvenim dobrotnikom in verski dediščini.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Slovenski škofje so v okviru uradnega obiska Ad limina Apostolorum v Vatikanu opravili srečanje s papežem Leonom XIV. Med obiskom so svetemu očetu predstavili aktualne razmere v slovenskih škofijah in se z njim pogovarjali o ključnih vprašanjih, ki zadevajo delovanje Katoliške cerkve v sodobnem času. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, kar potrjujejo tudi objavljeni videoposnetki dogodka. Ob tej priložnosti so predstavniki Slovenske škofovske konference papežu izročili simbolično darilo, ki povezuje slovensko tradicijo s cerkvenim obredjem. Podarili so mu mašni plašč, mitro in štolo, ki so okrašeni z ročno izdelano idrijsko čipko. Darilo poudarja kulturno dediščino Slovenije in njeno povezanost s Svetim sedežem. Obisk Ad limina je sicer redna dolžnost škofov, ki vsakih nekaj let poročajo o stanju vere in cerkvene uprave v svojih deželah. Tokratni obisk sledi nedavnim dogodkom v Vatikanu, kjer se je papež Leon XIV. posvetoval s kardinali o prihodnjih usmeritvah Cerkve, s čimer so slovenski škofje dobili neposreden vpogled v novo strategijo vodenja institucije.

Poljsko zunanje ministrstvo je prejelo odgovor Vatikana na svoj protest glede izjav škofov Wiesława Meringa in Antonija Długosza. Ministrstvo je sporočilo, da korespondenca potrjuje spoštovanje pravice poljskih državljanov do izražanja mnenj in izraža upanje v nadaljnjo komunikacijo med Poljsko in Svetim sedežem.

Indonezijska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je razkrila sume, da je Aizzudin Abdurrahman, predsednik oddelka za gospodarstvo in okolje pri vplivni muslimanski organizaciji Nahdlatul Ulama (PBNU), deloval kot posrednik v korupcijski shemi. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti pri določanju kvot in organizaciji romanj v Meko, znanih kot hadž, ki so potekala pod okriljem ministrstva za verske zadeve v letih 2023 in 2024. Preiskovalci trdijo, da razpolagajo z dokazi o denarnih tokovih, ki naj bi končali pri Abdurrahmanu. Slednji naj bi bil ključna vez pri sumljivih dogovorih glede prerazporeditve kvot za romarje, kar je povzročilo precejšnje finančno in organizacijsko škodo državi ter vernikom. KPK poudarja, da je primer del širših prizadevanj za izkoreninjenje sistemske korupcije v verskih institucijah. Ugotovitve komisije prihajajo v času, ko se v državi krešejo mnenja o neodvisnosti in moči KPK. Čeprav so nekatere zakonodajne spremembe sprožile strahove pred oslabitvijo protikorupcijskih organov, trenutni postopki kažejo na nadaljevanje preiskav proti visokim predstavnikom civilne družbe in državne uprave.

Ameriški škof Robert Barron je v Münchnu prejel štipendijsko nagrado Josef-Pieper-Preis, kar je sprožilo proteste in kritike. Številni teologi in katoliški združenja nasprotujejo podelitvi nagrade Barronu, ki ga obtožujejo sovraštva do kvir ljudi ter povezovanja s politiki, kot je Donald Trump. Pred dogodkom je potekala tudi protestna akcija.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Avstralski premier Anthony Albanese je zavrnil Netanjahujevo izjavo, da je priznanje Palestine spodbudilo napad v Sydneyju. Netanjahu je avstralsko vlado pozval k učinkovitejšim ukrepom proti antisemitizmu po streljanju na praznovanju Hanuke v Sydneyju, kar je še zaostrilo diplomatske napetosti med državama.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je Nigeriji zagrozil s sankcijami, če ne bo prenehala z domnevnim preganjanjem kristjanov. Trump je že pred tem Nigerijo označil za državo, ki zbuja posebno zaskrbljenost. Na Trumpovo grožnjo se je odzvala teroristična skupina ISWAP, ki je izdala ostro opozorilo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle smrtonosne zračne napade na Islamsko državo v severozahodni Nigeriji. Napadi naj bi bili odgovor na poboje kristjanov. Nigerijske oblasti so potrdile, da so ZDA izvedle natančne zračne napade na teroristične cilje na njihovo zahtevo. Trump je obljubil nadaljnje napade, če se poboji kristjanov ne bodo ustavili. Napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v državi, kjer se nigerijska vojska že leta bori z različnimi oboroženimi skupinami.

Nigerijska vlada je zavrnila trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preganjanju kristjanov v državi in poudarila, da ustava ščiti versko svobodo. Minister Yusuf Tuggar je v Berlinu zanikal versko preganjanje. Trumpove grožnje z vojaškim posredovanjem so sprožile ostre odzive nigerijskih državljanov in strokovnjakov, ki so ZDA obtožili izmišljevanja.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

Ameriški katoliški škofje so uradno prepovedali zdravljenje, ki potrjuje spol, za transspolne paciente v katoliških bolnišnicah. Ta odločitev formalizira dolgoletni proces ameriške cerkve za obravnavo zdravstvene oskrbe transspolnih oseb. Škofje so potrdili revizije etičnih in verskih direktiv, ki usmerjajo na tisoče katoliških zdravstvenih ustanov in izvajalcev. Obenem so izrazili zaskrbljenost glede priseljevanja in pogojev v centrih za pridržanje ter nasprotujejo množičnim deportacijam.

Bivši reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafa Cerić je s predlogom o ustanovitvi Bosanske pravoslavne cerkve (BPC) izzval ostre odzive med srbskimi politiki in predstavniki Srbske pravoslavne cerkve (SPC). Cerić je svojo pobudo utemeljil na prepričanju, da bi morala imeti Bosna in Hercegovina lastno avtokefalno pravoslavno cerkev, ki ne bi bila podrejena Beogradu, s čimer bi se po njegovem mnenju okrepila državna identiteta. Predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in politično vodstvo Republike Srbske so predlog odločno zavrnili in ga označili za nevaren poskus spodkopavanja srbske identitete v državi. Kritiki Ceriću očitajo, da s takšnimi izjavami obuja duhove preteklosti, konkretno Neodvisne države Hrvaške (NDH) in Handžar divizije, ki sta med drugo svetovno vojno izvajali nasilje nad srbskim prebivalstvom. Spor je ponovno odprl globoka vprašanja o ustavni ureditvi in verski pripadnosti v BiH. Odzivi srbske strani poudarjajo, da je takšna retorika provokacija, ki ne prispeva k stabilnosti v regiji. Poudarjajo, da je pravoslavje v Bosni in Hercegovini nerazdružljivo povezano s srbskim patriarhatom ter da so poskusi ustvarjanja novih cerkvenih struktur po vzoru tistih v Črni gori ali Ukrajini v bosanskem kontekstu nesprejemljivi.

V Nikšiću bo sodišče izreklo sodbo Stevanu Simijanoviću, lažnemu diplomatu, ki so ga aretirali v Milanu na podlagi tiralice Črne gore. Simijanović se je po spremembi oblasti leta 2020 v Črni gori predstavljal kot ameriški diplomat, vendar je ameriška ambasada v Podgorici zanikala, da bi bil ameriški državni uslužbenec. Hkrati je bila zavržena kazenska prijava proti Luki Mihajloviću, študentu, ki ga je policija pretepla in privezala na bolniško posteljo, zaradi pomanjkanja dokazov. Mihajlović je bil izpuščen iz pripora.

Hamas je ostro obsodil grožnje izraelskega ministra Itamarja Ben Gvirja, da bo odstranil grob šejka Izz ad-Din al-Kassama, in to označil za »nezaslišan napad na svetost in kršitev svetih krajev«. Hamas je poudaril, da to dejanje predstavlja nevarno eskalacijo in kršitev vseh mednarodnih norm.

Pastorica iz Berlina je prejela številne kritike in sovražne komentarje, ker je na festivalu blagoslovila ljubezensko razmerje štirih moških. Evangeličanska cerkev Berlin-Brandenburg-Šlezija Zgornja Lužica jo je vzela v bran in obsodila sovražni govor, usmerjen proti njej.