Armensko sodišče vrnilo podjetnika Samvela Karapetjana v hišni pripor

Okrožno sodišče v Varšavi je v četrtek, 15. januarja 2026, začelo obravnavo o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini, vendar je postopek preložilo zaradi zahteve obrambe po zamenjavi sodnika. Butjagin, sicer vodja sektorja za antično arheologijo v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Kijev mu očita nezakonito izvajanje arheoloških izkopavanj na Krimu po letu 2014, s čimer naj bi Ukrajini povzročil premoženjsko škodo. Obramba je izločitev sodnika Dariusza Lubowskega zahtevala zaradi njegove pretekle odločitve v primeru Vladimirja Žuravljeva, ki je bil osumljen vpletenosti v napad na plinovod Severni tok. V tistem primeru je sodnik zavrnil izročitev Nemčiji in osumljenca izpustil na prostost, kar po mnenju Butjaginovih odvetnikov vzbuja dvome o njegovi nepristranskosti oziroma političnem kontekstu sojenja. Butjagin je na zaprti seji sodišču dejal, da bi bila v primeru izročitve Ukrajini ogrožena njegovo življenje in zdravje zaradi njegovega ruskega državljanstva. Arheolog sicer priznava, da je na Krimu izvajal izkopavanja po letu 2014 brez dovoljenja ukrajinskih oblasti, vendar zavrača očitke o povzročeni škodi. Poudaril je, da na tem območju raziskuje že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in da pred priključitvijo polotoka Rusiji nikoli ni imel težav z dovoljenji. Rusko veleposlaništvo in muzej Ermitaž sta že sporočila, da Butjaginu nudita vso potrebno diplomatsko in pravno pomoč.

Osrednje okrožno sodišče v Novokuznecku je Alekseju Emihu, vršilcu dolžnosti vodje oddelka za reanimacijo in intenzivno terapijo v tamkajšnji porodnišnici št. 1, odredilo ukrep prepovedi določenih dejanj. Zdravnik je osumljen v kazenskem postopku, povezanem z množično smrtjo devetih novorojenčkov v omenjeni ustanovi. Sodišče je po poročanju tiskovne agencije TASS odločilo, da se Emiha izpusti iz pripora, čeprav je preiskava še v teku. Emih med postopkom krivde za smrt devetih dojenčkov ni priznal. V okviru preiskave je bilo devet mater uradno prepoznanih kot oškodovanke, primer pa je sprožil precejšnje zanimanje javnosti v regiji Kemerovo. Kljub resnosti obtožb se je sodnik odločil za milejši ukrep namesto podaljšanja pripora, kar pomeni, da se bo obdolženec branil s prostosti pod določenimi omejitvami. Preiskovalni organi nadaljujejo z zbiranjem dokazov o morebitni zdravniški malomarnosti ali sistemskih napakah, ki so privedle do tragičnih dogodkov. Ukrep prepovedi določenih dejanj običajno vključuje omejitve glede komuniciranja s pričami ali opravljanja določenih poklicnih nalog, medtem ko celotna ruska javnost čaka na razjasnitev okoliščin, ki so povzročile visoko stopnjo smrtnosti v tej zdravstveni ustanovi.

Ruska zvezna služba sodnih izvršiteljev (FSSP) je 12. januarja 2026 uradno začela izvršilni postopek za izselitev znane ruske pevke Larise Doline iz njenega stanovanja v moskovskem okrožju Hamovniki. Postopek je bil sprožen na podlagi zahteve kupalke stanovanja Poline Lurje, ki je nepremičnino pridobila po tem, ko je bila pevka žrtev obsežne finančne prevare. Izvršitelji so Dolini določili petdnevni rok, v katerem mora nepremičnino izprazniti prostovoljno, v nasprotnem primeru pa se bo 19. januarja začela prisilna izselitev. Zagovornica pevke Marija Puhova je izpostavila, da je Dolina nepremičnino pripravljena prostovoljno predati že od 5. januarja, in potezo kupalke označila za nepotrebno iskanje medijske pozornosti. Po drugi strani odvetnica kupalke Svetlana Sviridenko trdi, da je bil postopek nujen zaradi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri prejšnjih poskusih primopredaje. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da se Dolina trenutno nahaja na dopustu v Abu Dabiju, od koder se naj bi vrnila šele dan po napovedanem začetku prisilne izselitve. Primer Larise Doline v Rusiji odmeva že več mesecev, saj je pevka stanovanje prodala pod vplivom spletnih prevarantov, ki so jo prepričali, da sredstva nakaže na »varni račun«. Čeprav je sodišče kasneje obravnavalo veljavnost kupoprodajne pogodbe, so zdajšnji postopki usmerjeni v dejansko fizično izpraznitev prostorov, kar predstavlja sklepno dejanje dolgotrajnega pravnega spora med oškodovano estradnico in novo lastnico.