Zvezni sodnik Carl J. Nichols je v četrtek izdal predhodno odredbo, s katero je razvijalcu Equinor omogočil nadaljevanje gradnje obalne vetrne elektrarne Empire Wind ob obali New Yorka. Odločitev predstavlja pomemben pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je decembra izdala ukaz o prekinitvi del, pri čemer se je sklicevala na zaupne pomisleke glede nacionalne varnosti. Sodnik Nichols, ki ga je na položaj imenoval prav Trump, je v utemeljitvi navedel, da vlada ni ustrezno odgovorila na ključne navedbe podjetja o procesnih kršitvah in da bi podaljšanje zastoja povzročilo nepopravljivo škodo projektu. To je že druga tovrstna sodna zmaga za industrijo obnovljivih virov energije v enem tednu, saj so sodišča zavrnila poskuse administracije, da bi s t.i. »zamrznitvijo« ustavila že odobrene energetske projekte. Družba Equinor, ki projekt vodi, je opozorila, da bi vztrajanje pri Trumpovem ukazu v nekaj dneh povsem ustavilo projekt in ogrozilo njegovo ekonomsko vzdržnost. Kljub trditvam ministrstva za notranje zadeve o varnostnih tveganjih je sodišče presodilo, da so dokazi za takojšnjo ustavitev del nezadostni. Okoljevarstvene skupine in zagovorniki fosilnih goriv zdaj pritiskajo na administracijo, naj se na odločitev pritoži. Robin Shaffer, predsednik organizacije Protect Our Coast New Jersey, je pozval ministra za notranje zadeve Douga Burguma k takojšnji pritožbi in iskanju nove odredbe za zaustavitev del do končne odločitve pritožbenega sodišča. Dogajanje odraža oster politični in pravni boj okoli energetske prihodnosti Združenih držav Amerike, kjer Trumpova administracija vetrno energijo označuje za neučinkovito, medtem ko razvijalci iščejo zaščito v pravni državi.

Gospodarski minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP) je bil 19. julija gost oddaje »Im Journal zu Gast« na radiu Österreich 1, kjer je govoril o cenah energije. Poleg tega je bil v Linzu viden v nenavadni vlogi »poštarja«, medtem ko je SPÖ deželni svetnik Martin Winkler deloval kot stranka. Med obiskom se je Hattmannsdorfer odzval tudi na kritike glede počasne gradnje vetrnih elektrarn v svoji matični zvezni deželi.

Norveško energetsko podjetje Equinor je objavilo, da je njegov ogromen projekt vetrne elektrarne na morju v New Yorku, ki ga je ameriška administracija nekoč zaustavila, izgubil skoraj milijardo dolarjev vrednosti. Razlogi za to so spremembe predpisov in uvedba novih carin, kar je močno vplivalo na ekonomsko upravičenost projekta.

Poljski senat je sprejel sporni predlog zakona o obrambnih naložbah, ki so ga popravili. Sprejeli so ga s 83 glasovi, pri čemer so zavrnili amandma, ki bi omogočal večji nadzor nad razdeljevanjem vojaške opreme drugim državam. Zakon se bo vrnil v sejm. Senat je prav tako sprejel popravke zakona o naložbah v vetrne elektrarne in nekatere druge zakone, ki jih bo obravnaval predsednik.

Grška energetska družba DEH aktivno sodeluje v evropskem raziskovalnem projektu TWINVEST, katerega cilj je razvoj odprtega in varnega digitalnega dvojčka. DEH pri tem projektu uporablja vetrno elektrarno Kouromantri z močjo 8 MW, ki se nahaja v Naupaktiji. Sodelovanje pri projektu TWINVEST je del strategije družbe za izkoriščanje digitalnih tehnologij.

Zvezni sodnik Carl Nichols je v četrtek izdal predhodno odredbo, ki norveškemu energetskemu podjetju Equinor omogoča nadaljevanje gradnje velikega vetrnega parka Empire Wind ob obali New Yorka. Odločitev predstavlja pomemben pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je pred božičem prek ministrstva za notranje zadeve izdalo ukaz o prekinitvi del, sklicujoč se na domnevne grožnje nacionalni varnosti. Projekt, ki je že 60-odstotno dokončan, bi bil po navedbah investitorja v primeru daljšega zastoja dokončno ustavljen, kar bi povzročilo nepopravljivo finančno in razvojno škodo. Sodnik Nichols, ki ga je na položaj imenoval prav Trump, je v obrazložitvi poudaril, da vlada ni ustrezno odgovorila na ključne argumente podjetja Equinor, vključno s trditvami o kršitvi postopkovnih pravil pri izdaji ukaza o zaustavitvi. To je že druga tovrstna sodna zmaga za industrijo vetrnih elektrarn na morju v enem tednu, saj so sodišča zavrnila poskuse administracije, da bi s sklicevanjem na zaupne podatke zaustavila že odobrene in delno zgrajene infrastrukturne projekte. Aktivisti, ki nasprotujejo vetrnim elektrarnam, so ministrstvo za notranje zadeve že pozvali k takojšnji pritožbi na odločitev. Odločitev sodišča prihaja v času širših prizadevanj Trumpove administracije za omejitev projektov obnovljivih virov energije in krepitev fosilnih goriv. Agencija za varstvo okolja (EPA) je v istem obdobju predlagala novo pravilo, ki bi zveznim državam omejilo možnost blokiranja naftovodov in plinovodov na podlagi okoljskih zakonov. Dogajanje odraža oster konflikt med zvezno oblastjo, ki favorizira fosilno industrijo, ter razvijalci zelene energije in zveznimi državami, ki si prizadevajo za energetski prehod.

Britanska vlada je v zadnjem krogu dražbe za razliko v ceni (CfD) podelila pogodbe za rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju. Gre za največje posamično javno naročilo vetrne energije v britanski in evropski zgodovini, ki naj bi po navedbah Londona državo trdno postavilo na pot do uresničitve misije o čisti energiji do leta 2030. Pridobljeni projekti bodo proizvedli dovolj električne energije za napajanje približno 12 milijonov britanskih gospodinjstev. Rezultati sedmega kroga dražbe so presegli prejšnje rekorde in so ključni za strategijo Združenega kraljestva pri zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv. Po neuspehu preteklega leta, ko v določeni kategoriji ni bilo oddanih ponudb, so novi pogoji dražbe privabili številne investitorje, kar potrjuje obnovljeno zaupanje v trg obnovljivih virov energije. Vlada poudarja, da bodo ti projekti znatno prispevali k energetski neodvisnosti in znižanju stroškov za potrošnike v prihodnosti. Strokovnjaki izpostavljajo, da uspeh dražbe kaže na odpornost sektorja kljub naraščajočim stroškom materialov in logistike, s katerimi se panoga spopada v zadnjem obdobju. Nova zmogljivost bo dopolnila že obstoječo infrastrukturo in utrdila položaj Združenega kraljestva kot enega izmed vodilnih svetovnih akterjev na področju vetrne energije na morju.

Vlada Združenega kraljestva je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovila rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja največji tovrstni uspeh v Evropi doslej. Zadnji krog pogodb vključuje šest novih projektov, ki bodo razporejeni na različnih obalnih območjih države. Čeprav je bilo lansko leto zabeleženo rekordno število posameznih projektov, letošnji izid pomeni bistven preskok v skupni energetski zmogljivosti, kar krepi britanski položaj na področju trajnostnih virov. Na objavo se je odzval sindikat delavcev na morju RMT, ki je izpostavil pomen politične volje pri investicijah v čisto energijo. Generalni sekretar sindikata Eddie Dempsey je poudaril, da rekordna dražba kaže na obseg možnosti, ki se odprejo ob strateških državnih naložbah. Sindikati ob tem pričakujejo, da bodo tovrstne naložbe prinesle tudi stabilna delovna mesta in dolgoročno energetsko varnost za regijo. Sredstva in pogodbe, dodeljene v tem krogu, so del širše strategije za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in doseganje podnebnih ciljev. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povečanje zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju ključno za stabilizacijo cen električne energije v prihodnosti. Projekt ne predstavlja le tehnološkega napredka, temveč tudi pomemben gospodarski mejnik za britanski energetski sektor.

Združeno kraljestvo je na zadnji dražbi za sheme zelene energije zagotovilo rekordnih 8,4 gigavata (GW) zmogljivosti vetrnih elektrarn na morju, kar predstavlja ključen korak k uresničitvi cilja o popolnoma čistem energetskem sistemu do leta 2030. Energetski minister Ed Miliband je izid dražbe označil za monumentalni uspeh, ki bo zagotovil energijo za približno 12 milijonov gospodinjstev. V okviru sedmega kroga dodeljevanja sredstev je bilo izbranih šest novih projektov, ki so kljub prvotnim strahovom glede visokih stroškov dosegli ceno okoli 91 funtov na megavatno uro. Kljub optimizmu vlade se projekt sooča z močnimi kritikami opozicije in nekaterih strokovnjakov zaradi finančnih obremenitev za končne porabnike. Kritiki, med katerimi izstopa senčna ministrica za energijo Claire Coutinho, opozarjajo, da bodo subvencije, ki jih bo vlada zagotavljala razvijalcem v naslednjih 20 letih, povzročile povišanje zneskov na položnicah za elektriko. Letni strošek subvencij bi lahko dosegel do 1,8 milijarde funtov, kar bi neposredno obremenilo britanske davkoplačevalce, saj so pogodbe indeksirane z inflacijo. Analitiki poudarjajo, da je bila ta dražba preizkus vladne agende za gospodarsko rast in energetsko neodvisnost. Čeprav so trenutne veleprodajne cene električne energije nižje od dogovorjenih cen na dražbi, vlada trdi, da bo dolgoročno zmanjšanje odvisnosti od plina znižalo skupne stroške energije. Uspeh dražbe prihaja po lanskem letu, ko državi ni uspelo privabiti nobenega ponudnika za vetrne elektrarne na morju, kar je tokratni rezultat postavilo v še pomembnejši strateški okvir.

Številne vrste divjih opraševalcev, vključno s čebelami in metulji, se v Evropi soočajo z naraščajočimi grožnjami zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Število ogroženih vrst divjih čebel se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako pa se povečuje število ogroženih vrst metuljev. IUCN opozarja, da je preživetje teh ključnih opraševalcev močno ogroženo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo mrtve ptice ob vznožju vetrne turbine, s katero je želel dokazati škodljivost vetrne energije za živalski svet. Pri tem je trdil, da vetrnice ubijajo ameriške simbole, beloglave orle, vendar so preiskave dejstev razkrile večje število netočnosti v njegovi objavi. Preiskava francoske tiskovne agencije AFP je pokazala, da fotografija ni bila posneta v Združenih državah Amerike, temveč v Izraelu leta 2017. Na fotografiji ni beloglavi orel, temveč jastreb, kar potrjujejo tudi vidni napisi v hebrejščini na stebru turbine. Fotografijo je prvotno objavil izraelski časnik Haaretz, posneli pa so jo uslužbenci izraelske agencije za naravne parke. Kljub očitnim napakam so objavo povzeli nekateri uradni kanali Bele hiše in ministrstvo za energijo, ki vetrne elektrarne obravnavajo kot drago grožnjo biotski raznovrstnosti. Objava je sprožila ostre kritike tako med demokratskimi kot republikanskimi politiki. Kalifornijski guverner Gavin Newsom je ob tem javno izpostavil, da predsednik ne loči med nacionalnim simbolom ZDA in drugimi vrstami ujed.

Japonski konglomerat Mitsubishi Corporation in njegov partner Chubu Electric sta se odločila umakniti iz projektov vetrnih elektrarn na morju na Japonskem. Razlog za to so naraščajoči stroški in posledična neprofitabilnost. Podjetje je že februarja napovedalo, da pregleduje svoje poslovne načrte za vetrne elektrarne na morju.

Predsednik Karol Nawrocki je zavrnil novelo zakona o zalogah nafte in plina, ki jo je Evropska komisija ocenila kot neskladno z evropskimi predpisi o varnosti oskrbe s plinom. Zavrnjeni zakon bi zahteval soglasje ministra za shranjevanje obveznih zalog plina v tujini. S tem vetom je predsednik preprečil vpliv Evropske unije na poljske zaloge plina in nafte.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in policija preiskujejo projekt petih vetrnih elektrarn v občinah Rogatec in Žetale, ki poteka pod okriljem Dravskih elektrarn Maribor (DEM). Preiskava je usmerjena v sume nedovoljenega vplivanja, korupcije in sistemskega zlorabljanja donacijskega sistema.

Donald Trump je namignil na možnost razglasitve nacionalne izredne razmere. Statistični podatki, ki jih je zavrnil, kažejo na upad kriminala v ameriški prestolnici od vrhunca v letu 2023. Obrambni minister Pete Hegseth je ukazal, da bodo pripadniki Nacionalne garde, ki patruljirajo po Washingtonu, nosili strelno orožje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.