Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek uradno potrdil, da bodo državno tranzicijo v Venezueli pod nadzorom Združenih držav Amerike usmerjali ključni člani njegove administracije. V najožjo ekipo, zadolženo za stabilizacijo države po nedavnem zajetju dolgoletnega predsednika Nicolása Madura, so bili imenovani državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth ter svetovalec za nacionalno varnost in migracije Stephen Miller. Pri koordinaciji procesov bosta sodelovala tudi podpredsednik J. D. Vance in namestnik načelnika štaba Bele hiše Stephen Miller. Čeprav so bili za operativno izvedbo določeni omenjeni uradniki, je Trump poudaril, da bo končno besedo pri vseh ključnih odločitvah o prihodnosti Venezuele imel on osebno. Predsednik Trump je obenem izključil možnost izvedbe predčasnih volitev v Venezueli v kratkem času in zatrdil, da so Združene države Amerike trenutno polno odgovorne za upravljanje te južnoameriške države. Ob tem je navedel, da sedanja začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez aktivno sodeluje z ameriškimi oblastmi. Ta poteza utrjuje neposreden vpliv Washingtona na venezuelsko notranjo politiko po vojaški operaciji v Caracasu, s katero so ameriške sile s položaja odstranile Madura in ga prepeljale pred sodišče v New Yorku.

Ameriški delniški indeks Dow Jones Industrial Average je v ponedeljek, 5. januarja, dosegel zgodovinski mejnik, ko je prvič presegel vrednost 49.000 točk. Rekordno rast so poganjali predvsem bančni in energetski sektor ter optimizem vlagateljev po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Nicolasa Madura. Delnice finančnih velikanov, kot sta Goldman Sachs in JPMorgan Chase, so se podražile za 4,9 oziroma 3,18 odstotka, medtem ko so energetska podjetja Exxon Mobil in Chevron zabeležila rast zaradi načrtov administracije Donalda Trumpa o povečanju naložb v venezuelsko naftno industrijo. Kljub rasti na Wall Streetu so se azijski trgi odzvali previdno; borza v Seulu je v torek zabeležila 0,9-odstoten padec indeksa KOSPI, saj so vlagatelji unovčevali dobičke v tehnološkem sektorju. Analitiki pripisujejo serijo rekordnih vrednosti v letu 2025 – skupno jih je bilo že več kot 50 – tudi vplivu zniževanja obrestnih mer s strani zveznih rezerv, ki se je začelo septembra 2024. Trg se je prav tako pozitivno odzval na rast delnic orožarskih podjetij, kot sta Lockheed Martin in General Dynamics, saj vlagatelji ne pričakujejo dolgotrajnejšega vojaškega angažmaja na tleh.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal na nujni seji, na kateri so številne države obsodile nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, se je končala z nasilno odstranitvijo in zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kritični glasovi v mednarodni skupnosti so pozvali k njegovi takojšnji izpustitvi, medtem ko ZDA vztrajajo pri nameri, da Maduru sodijo na ameriških tleh zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji. V Venezueli je vodenje države začasno prevzela Madurova podpredsednica, medtem ko policijske sile pod novim nadzorom pospešeno iščejo sodelavce prejšnjega režima. Donald Trump je ob uspehu operacije že naslovil grožnje drugim državam, ki bi lahko nasprotovale ameriškim interesom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se prebivalstvo sooča z negotovo prihodnostjo pod tujo vojaško intervencijo, medtem ko se v ozadju bijejo diplomatski boji glede zakonitosti samega posega.

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju v New Yorku zaradi obsežnega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Venezueli. Operacija, ki se je začela 3. januarja, se je končala z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores v Caracasu. Podsekretarka za politične zadeve Rosemary A. DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja Antónia Guterresa izrazila globoko zaskrbljenost nad uporabo sile, ki krši Ustanovno listino ZN in suverenost države članice. Zasedanje so zahtevale Rusija, Kitajska in Kolumbija, ki so dejanje označile za neposreden napad na mednarodno pravo. Ameriška stran je obtožbe o okupaciji zanikala, medtem ko je Venezuela pred svetovno javnostjo opozorila na resno grožnjo mednarodni varnosti. Guterres je ponovno poudaril, da je uporaba sile proti ozemeljski celovitosti katere koli države strogo prepovedana, ter pozval k spoštovanju pravnih norm, ki urejajo odnose med narodi.

Zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot po mnenju analitikov potrjuje odločenost administracije predsednika Donalda Trumpa za vzpostavitev popolne prevlade na zahodni polobli. Ameriška vojska je v bliskoviti operaciji v Caracasu zajela Madura, kar je povzročilo močne politične pretrese po vsem svetu in sprožilo razprave o prihodnji geopolitični usmeritvi regije. Trump je po operaciji napovedal, da je cilj Washingtona prevzeti nadzor nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Dogajanje je sprožilo odzive tudi v Kanadi, kjer je premierka Alberte Danielle Smith izpostavila, da ameriški nadzor nad venezuelsko nafto povečuje nujnost izgradnje naftovodov do zahodne obale. Po njenih besedah mora Kanada pohiteti z izvozom svoje nafte na nove trge, da bi ohranila konkurenčnost v spremenjenih energetskih razmerah. Analitiki opozarjajo, da gre za eno najdrznejših vojaških posredovanj Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih, ki neposredno spreminja politično sliko Južne Amerike.

Delcy Rodriguez, dosedanja podpredsednica Venezuele in ministrica za nafto, je v ponedeljek uradno zaprisegla kot vršilka dolžnosti predsednice države. Njeno imenovanje sledi dramatičnim dogodkom konec tedna, ko so ameriške vojaške sile v posebni operaciji aretirale dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v Združene države Amerike. Rodriguezova je v svojem nagovoru pred narodno skupščino, v kateri prevladujejo privrženci chavizma, dejala, da prevzema položaj z bolečino zaradi "ugrabitve dveh herojev", a hkrati s častjo v imenu vseh Venezuelcev. Vrhovno sodišče ji je poverilo vodenje države za obdobje 90 dni z možnostjo podaljšanja. Medtem se je Nicolas Maduro v New Yorku že prvič pojavil pred sodiščem, kjer se je izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in uvozu kokaina. Ameriški tožilci ga obtožujejo vodenja narkokartela Los Soles in sodelovanja pri pošiljanju velikih količin drog v ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji napovedal, da bodo ZDA vodile politično tranzicijo v Venezueli, vendar se Rodriguezova kljub ostri retoriki do Washingtona po nekaterih navedbah ne izogiba možnosti prihodnjega dialoga. V Caracasu so se medtem zbrali tisoči Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo izpustitev, demonstracijam pa se je pridružil tudi sin nekdanjega predsednika, ki je v parlamentu podprl novo vodstvo.

Venezuelski parlament je po sobotni bliskoviti vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolas Maduro, uradno potrdil prenos oblasti. Za začasno predsednico države je prisegla dosedanja podpredsednica Delcy Rodriguez. Poslanci so med zasedanjem ostro obsodili ameriško posredovanje in dejanje označili za nedopustno kršitev suverenosti države. Obenem so člani parlamenta za predsednika narodne skupščine ponovno izvolili Jorgeja Rodrigueza, brata nove začasne predsednice. Kljub spremembi na vrhu države zakonodajna veja oblasti ostaja zvesta liniji Nicolasa Madura in napoveduje odpor proti tujemu vmešavanju. Politične razmere v državi ostajajo napete, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja posledice ameriške vojaške akcije in vprašanje legitimnosti novega vodstva v Caracasu.

Javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos je razkrila, da le tretjina državljanov Združenih držav Amerike podpira vojaško operacijo, ki jo je Washington izvedel v Venezueli z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Kar 72 odstotkov vprašanih je izrazilo zaskrbljenost zaradi morebitne dolgotrajne vojaške vpletenosti v tej latinskoameriški državi. Do teh podatkov prihaja v času, ko se v Venezueli kljub aretaciji predsednika zaostrujejo politične napetosti v parlamentarnih krogih. Na prvi seji nove narodne skupščine v Caracasu so poslanci, zvesti dosedanjemu režimu, vzklikali gesla v podporo Maduru, vključno s sloganom 'Vamos Nico', ki je zaznamoval njegovo predvolilno kampanjo. Kljub ameriški vojaški nadvladi na terenu se podporniki aretiranega voditelja v zakonodajnih organih očitno ne nameravajo umakniti. Razhajanje med vojaškimi dejanji na terenu in mnenjem ameriške javnosti kaže na naraščajoč pritisk na administracijo v Washingtonu glede nadaljnjih korakov v regiji.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v soboto opravil telefonski pogovor z Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele kot vršilka dolžnosti predsednice. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike v Caracasu, v katerem so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cílio Flores. Brazilski predsedniški urad je pogovor potrdil v ponedeljek, pri čemer so poudarili pomen stabilnosti v regiji po odstavitvi Madura. Medtem ko se razmere v Venezueli po ameriškem napadu in zajetju vodstva spreminjajo, so se napetosti razširile tudi na sosednjo Kolumbijo. Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral kolumbijsko vodstvo in državo označil za nestabilno, kar povzroča dodatne skrbi na kolumbijsko-venezuelski meji. Regionalni voditelji, vključno z Lulo, zdaj poskušajo navigirati skozi novo politično realnost v Južni Ameriki, kjer so ZDA neposredno posegle v suverenost države z namenom odstranitve Madurovega režima.

Podpredsednica Venezuele in ministrica za nafto Delcy Rodriguez je uradno zaprisegla kot začasna predsednica države. Njen prevzem oblasti sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške posebne sile v vojaški operaciji zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Rodriguez, ki je sprva ostro obsodila ameriško posredovanje in napade na državo, je po prevzemu funkcije nakazala pripravljenost na dialog z Washingtonom. Medtem ko je Maduro v New Yorku že stopil pred sodišče zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami, se Rodriguez sooča z močnim pritiskom administracije Donalda Trumpa. Ameriška stran je prek državnega sekretarja Marca Rubia sporočila, da je pripravljena na sodelovanje z novim venezuelskim vodstvom, vendar pod pogojem, da sprejmejo odločitve, ki vodijo k demokratični tranziciji. Rubio je hkrati opozoril na vpletenost Kitajske, Rusije in Irana v regiji, kar poudarja geopolitično kompleksnost razmer. Rodriguezova, ki je veljala za tesno Madurovo zaveznico, se zdaj spopada z izzivom stabilizacije države pod budnim očesom mednarodne skupnosti in grožnjo dodatnih sankcij v primeru nesodelovanja.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v Združenih državah Amerike so razkrile, da le 33 odstotkov Američanov podpira nedavni vojaški napad na Venezuelo, v katerem so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Kljub temu da je operacija privedla do padca režima v Caracasu, kar 72 odstotkov vprašanih izraža resno zaskrbljenost, da se bodo Združene države Amerike preveč zapletle v notranje zadeve te južnoameriške države. Podpora vojaškemu posredovanju je pričakovano višja med pripadniki republikanske stranke, vendar tudi znotraj te skupine obstajajo pomisleki glede dolgoročne vloge Washingtona v regiji. Kritiki operacije opozarjajo na humanitarne posledice in morebitno gospodarsko izkoriščanje Venezuele po zamenjavi oblasti. Medtem ko ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa trdi, da je bil cilj akcije vzpostavitev demokracije in boj proti narkoterorizmu, del mednarodne javnosti in domačih analitikov svari, da bodo največji poraženci napada prav prebivalci Venezuele. Ti se sedaj soočajo z negotovo prihodnostjo pod nadzorom tujih sil, medtem ko se v ozadju že odvijajo geopolitični boji za nadzor nad bogatimi naravnimi viri države.

Najnovejša javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos je razkrila, da dve tretjini prebivalcev Združenih držav Amerike ne podpirata vojaške operacije za prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Kljub splošnemu nasprotovanju vojaškemu posegu pa je priljubljenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa močno narasla, predvsem zaradi podpore znotraj republikanske stranke, ki zagovarja agresivnejšo zunanjo politiko in krepitev vpliva v sosednjih regijah. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je prek družbenih omrežij dodatno utrdilo zunanjepolitično smer administracije z objavo fotografije predsednika Trumpa in sporočilom, da Zahodna polobla pripada Združenim državam Amerike. Ta poteza neposredno odraža obujeno Monroevo doktrino, ki jo Washington uporablja kot utemeljitev za posege v latinskoameriških državah. Operacija, v kateri so ameriške posebne enote prijele Madura in njegovo soprogo, je sprožila mešane odzive doma, saj le tretjina vprašanih odobrava uporabo sile za odstavitev tujih voditeljev.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so v operaciji, ki je sprožila val mednarodnih odzivov, zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki jo nekateri opazovalci označujejo za neposreden poseg v suverenost latinskoameriške države, se je zgodila po obdobju stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Predstavniki največjega sindikata v Južni Afriki so dejanje ostro obsodili in ga označili za manifestacijo sodobnega imperializma ter golega kolonializma. Phakamile Hlubi-Majola, tiskovna predstavnica sindikata, je opozorila, da tovrstni precedensi ogrožajo suverenost drugih narodov, če mednarodna skupnost ne bo ustrezno ukrepala. Operacija sledi dolgotrajnim obtožbam ameriške administracije, ki je Madura in njegove sodelavce povezovala z dejavnostmi terorističnih organizacij in trgovino z mamili pod okriljem tako imenovanega kartela de los Soles. Čeprav so se v preteklosti pojavljale namere po neposrednih pogovorih, se je situacija zaostrila do točke vojaškega posredovanja. Dogodek pomeni eno najmočnejših zunanjepolitičnih potez ZDA v regiji v zadnjih desetletjih in prinaša negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v Venezueli ter širši Južni Ameriki.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se z največjimi naftnimi družbami, kot so Exxon Mobil, ConocoPhillips in Chevron Corp, ni posvetovala o morebitnih naložbah v Venezueli. Ta informacija je prišla v javnost po tem, ko so ameriške sile 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Naftna podjetja so poudarila, da pogovorov o prihodnjih operacijah ali naložbah v tej z nafto bogati južnoameriški državi ni bilo niti pred vojaškim posredovanjem niti po njem. Novica prihaja v času, ko so Združene države Amerike napovedale prevzem nadzora nad Venezuelo z namenom zagotovitve varnega prehoda oblasti. Kljub temu da Venezuela razpolaga z največjimi svetovnimi zalogami nafte, ostajajo vprašanja o sodelovanju ameriškega gospodarstva pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture odprta. Izostanek komunikacije med Belo hišo in energetskimi giganti nakazuje na neusklajenost med zunanjo politiko Washingtona in interesi zasebnega sektorja v regiji.

Ameriške vojaške sile so v noči s petka, 2. januarja, na soboto, 3. januarja 2026, izvedle operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile z oblasti. Ameriški predsednik Donald Trump je s tem dejanjem napovedal novo obdobje zunanje politike, v kateri namerava vzpostaviti popolno prevlado nad zahodno poloblo. Po Trumpovih besedah je cilj operacije zagotoviti varnost in gospodarsko blaginjo Združenih držav Amerike, s čimer si Washington prizadeva za neposreden nadzor nad dogajanjem na celotnem ameriškem kontinentu. Dogodek je sprožil ostre odzive v regiji, zlasti s strani mehiške predsednice Claudie Sheinbaum, ki je obsodila ugrabitev in opozorila, da Trumpova agresivna politika destabilizira celotno poloblo. Kritični so tudi domači politični nasprotniki; vodja senatne manjšine Chuck Schumer je izrazil zaskrbljenost nad Trumpovimi grožnjami drugim državam in poudaril, da so ljudje nad takšnimi enostranskimi vojaškimi posegi zmedeni. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale pritiske z blokadami, sankcijami in tajnimi operacijami obveščevalne službe CIA na venezuelskem ozemlju.

Po poročilih različnih medijev, vključno z agencijo ЭФЭ, je Delcy Rodriguez v ponedeljek zaprisegla kot vršilka dolžnosti predsednika Venezuele pred Narodno skupščino. CNN poroča, da je Rodriguezova pred tem opravljala funkcijo podpredsednice.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike konec tedna zajele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da bi dejanja Združenih držav lahko pomenila kršitev mednarodnega prava ter postavila nevaren precedens za prihodnje odnose med državami. ZDA so svojo akcijo branile, medtem ko so številne države, vključno z zaveznicami, kritizirale uporabo sile in opozorile na nedotakljivost meja. Napetosti so se dodatno stopnjevale zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nakazal možnost razširitve vojaških dejavnosti na Kolumbijo in Mehiko pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Poleg tega je Trump ponovil svojo namero o prevzemu danskega ozemlja Grenlandije, kar je Danska ostro zavrnila. Predstavnica Danske je poudarila, da se o nedotakljivosti meja ni mogoče pogajati, ter pozvala k spoštovanju suverenosti vseh držav, vključno z Venezuelo, kjer nobena država ne bi smela vplivati na politične izide z grožnjo ali uporabo sile.

Varnostni svet Združenih narodov se je v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da bi dejanja Washingtona lahko pomenila kršitev mednarodnega prava ter postavila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Donald Trump je operacijo branil in hkrati nakazal možnost razširitve vojaških aktivnosti na Kolumbijo in Mehiko pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, ponovil pa je tudi svoje interese glede prevzema Grenlandije. Evropski voditelji so se na poseg sprva odzvali zadržano in pozvali k mirni rešitvi, kar so kritiki označili za šibko in nerealno stališče, saj je Trump jasno sporočil, da ZDA prevzemajo popoln nadzor nad državo. Ameriška administracija je pri tem zanemarila interese venezuelske opozicije, vključno z Marío Corino Machado, saj je primarni cilj operacije Absolute Resolve vzpostavitev nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Medtem ko Washington zagovarja svoje ravnanje kot nujno za varnostne interese, so zaveznice in tekmice znotraj Združenih narodov ostro kritizirale uporabo surove sile proti suvereni državi.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v ponedeljek na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega vseh obtožb, ki mu jih očitajo Združene države Amerike. Maduro, ki so ga ameriške specialne sile zajele v bliskoviti vojaški operaciji Absolute Resolve v Caracasu, je pred sodnikom izjavil, da se nima za obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Skupaj z njim se je pred sodiščem pojavila tudi njegova soproga Cilia Flores. Oba sta bila v ZDA prepeljana takoj po prijetju 3. januarja 2026, njun hiter padec pa je sprožil val odzivov po vsem svetu. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kriminalne združbe, ki naj bi ZDA preplavila s prepovedanimi drogami. V primeru obsodbe mu grozi dosmrtna zaporna kazen. Medtem ko Washington operacijo opravičuje kot nujno za vzpostavitev demokracije in preprečevanje kriminalnih dejavnosti, so se že pojavili očitki o kršitvah mednarodnega prava. Trumpova administracija hkrati napoveduje obsežne načrte za revitalizacijo venezuelske naftne industrije z ameriškimi podjetji, kar nekateri kritiki interpretirajo kot primarni motiv za vojaško posredovanje. Razmere v regiji ostajajo napete, saj številne latinskoameriške države z zaskrbljenostjo spremljajo dejanja ZDA.