Dve ženski v Združenih državah Amerike sta priznali krivdo v ločenih primerih goljufij. V Oyster Bayu, New York, je ženska priznala krivdo v 30 milijonov dolarjev vredni prevari, povezani z lažnimi obljubami o zelenih kartah in nezakonitimi političnimi donacijami. V ločenem primeru je ista ženska, Sherry Xue Li, priznala krivdo za 31,5 milijona dolarjev vredno shemo zbiranja prispevkov za kampanje. Medtem je bila v Ocali na Floridi ženska spoznana za krivo v primeru goljufije z identiteto, ki je vključevala zbiranje podpisov za peticijo za igralnico, pri čemer so bili nekateri podpisi dejansko od pokojnih oseb.

Ameriški milijarder Elon Musk je doniral deset milijonov ameriških dolarjev političnemu skladu Fight for Kentucky, ki podpira republikanskega kandidata Nata Morrisa v tekmi za sedež v zveznem senatu. Gre za največjo posamično donacijo, ki jo je Musk kdaj namenil kakšnemu kandidatu za senat. Morris se poteguje za položaj, ki ga po 40 letih zapušča dosedanji vodja republikancev v senatu Mitch McConnell, ki je februarja lani napovedal svojo upokojitev. Nate Morris, sicer ustanovitelj podjetja za ravnanje z odpadki Rubicon, se v kampanji predstavlja kot odločen podpornik gibanja MAGA in oster nasprotnik uveljavljenih politikov. V svojih oglasih je McConnella označil za kariernega politika, ki škoduje interesom Američanov, hkrati pa poudarja svojo zvestobo Donaldu Trumpu. Po navedbah nekaterih virov naj bi pri navezavi stikov med Muskom in Morrisom ključno vlogo odigral podpredsednik ZDA JD Vance, ki velja za osebnega prijatelja obeh akterjev. Muskova donacija odraža njegov vse večji vpliv v ameriški politiki in premik k aktivni podpori kandidatom, ki so tesno povezani s Trumpovo agendo. S tem dejanjem se milijarder neposredno vmešava v proces izbire naslednika enega najvplivnejših republikancev zadnjih desetletij, kar bi lahko pomembno vplivalo na prihodnjo sestavo in usmeritev senata.

Milanski župan Sala se je znašel pod plazom kritik in preiskav, ki vznemirjajo italijansko politiko. Antonio Tajani je ob tem napovedal alternativo Salovi politiki, s čimer je zaostril razpravo o prihodnosti mesta. Medtem ko levica kritizira urbanistične projekte, ki naj bi spreminjali identiteto mesta, se nekateri politiki, kot je Pier Luigi Bersani, izrekajo o nejasnih obtožbah, ki vplivajo na javno mnenje. Omenja se tudi primer poslancev, ki naj bi pridobili politično korist s projektov, kar odpira vprašanja o odnosu med politiko in pravosodjem ter o dopustnosti takšnih praks.

Pred prihajajočimi volitvami na Češkem se politične stranke, še posebej manjše, močno trudijo za integracijo in mobilizacijo volivcev, kar spominja na komunistično geslo 'niti zrno nazaj'. Posebno pozornost sta pritegnili komunistka Kateřina Konečná in Maláčová, ki se po poročanju medijev posmehujeta ideologom Fialove vlade. Konečna se je pohvalila tudi z igralcem Michalom Gulyášem, ki se je pridružil njeni stranki Stačilo! v srednječeški regiji, čeprav je širši javnosti neznan.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Francoska ministrica za kulturo Rachida Dati je napovedala, da bo zapustila vlado premierja Sébastiena Lecornuja pred prihajajočimi marčevskimi lokalnimi volitvami, na katerih kandidira za županjo Pariza. Čeprav natančnega datuma odstopa še ni razkrila, je poudarila, da se bo to zagotovo zgodilo pred prvim krogom volitev. Uradna volilna kampanja se sicer prične 2. marca, Datijeva pa kot kandidatka desnosredinskih Republikancev (LR) poudarja potrebo po spremembah v prestolnici. Datijeva je v svojem nastopu na radiu France Inter predstavila ambiciozen program, ki vključuje zaposlitev 5.000 oboroženih občinskih redarjev in ukrepe za vrnitev srednjega razreda v Pariz. Kljub temu da trenutno še opravlja naloge ministrice za kulturo, je njena osredotočenost usmerjena v volilno bitko za pariško mestno hišo. Njena napoved prihaja v času, ko se politična krajina v Parizu močno spreminja, saj je sedanja županja Anne Hidalgo že napovedala, da se ne bo potegovala za nov mandat. Politična pot Rachide Dati je bila v zadnjem letu zaznamovana s številnimi napetostmi znotraj lastne stranke in vlade. Njena odločitev za odstop odraža namero, da se popolnoma posveti kampanji, ki jo označuje kot ključni trenutek za "izum novega Pariza". Tekmovala bo proti različnim kandidatom, med katerimi sta Emmanuel Grégoire na levici ter kandidati zelenih in komunistov, kar napoveduje intenzivno politično pomlad v francoski prestolnici.

Na Portugalskem danes poteka prvi krog predsedniških volitev, ki veljajo za najbolj neizvestne v zgodovini države. Glavna favorita za uvrstitev v drugi krog, ki bo predvidoma 8. februarja, sta socialist António José Seguro in vodja desničarske stranke Chega André Ventura. Glede na javnomnenjske raziskave nobenemu od enajstih kandidatov ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 odstotkov glasov v prvem krogu, kar pomeni, da bo o nasledniku Marcela Rebela de Souse odločal ponovni glasovalni krog. Volitve zaznamuje predvsem strm vzpon Andréja Venture, ki predstavlja radikalno desno politiko in populizem, kar pomeni pomemben premik v portugalskem političnem prostoru. Poleg Segura in Venture imajo po anketah možnosti za preboj v drugi krog še evroposlanec João Cotrim Figueiredo, upokojeni admiral Henrique Gouveia e Melo ter konservativec Luís Marques Mendes. To so volitve z največjim številom kandidatov od leta 1976, kar še dodatno drobi volilno telo. Politični analitiki opozarjajo, da bi v primeru neposrednega dvoboja med Segurom in Venturo v drugem krogu socialistični kandidat lahko zmagal s približno 49 odstotki glasov, vendar ostaja razlika med kandidatoma v javnomnenjskih anketah precejšnja. Napetosti v državi stopnjuje dejstvo, da so trije kandidati z glasovnic bili izključeni s strani ustavnega sodišča, kar odraža zapletenost in visoke vložke teh volitev za prihodnjo usmeritev države v okviru Evropske unije.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

Srulik Ajnhorn, nekdanji svetovalec Benjamina Netanjahua in sedanji svetovalec srbskega predsednika Aleksandra Vučića, je v središču preiskav tako v Srbiji kot v Izraelu. Srbsko tožilstvo vodi postopek, ki je označen s "strogo zaupno", kar omejuje dostop do informacij. Ajnhorn naj bi bil povezan z volilnimi kampanjami Srbske napredne stranke (SNS), izvozom orožja, medijskimi strategijami in prizadevanji za izboljšanje mednarodnega ugleda Aleksandra Vučića. Obstaja ugibanje, da bi njegovo pričanje lahko imelo resne posledice za srbski režim.

Ameriški kongresnik iz vrst demokratov Eric Swalwell je v okviru svoje kampanje za guvernerja Kalifornije napovedal ostre ukrepe proti zveznim organom za priseljevanje. Swalwell je javno obljubil, da bo v primeru izvolitve na guvernerski položaj vsem agentom ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) odvzel vozniška dovoljenja. Ta poteza predstavlja neposreden izziv zveznim agencijam, ki izvajajo migracijsko politiko na ozemlju zvezne države. Predlog kongresnika odraža zaostrovanje odnosov med kalifornijskimi oblastmi in zvezno vlado glede vprašanj nadzora meja in obravnave nezakonitih priseljencev. Swalwell, ki trenutno zastopa Kalifornijo v predstavniškem domu kongresa, s takšnimi napovedmi utrjuje svoj položaj znotraj progresivnega krila stranke, hkrati pa sproža razprave o ustavnopravnih mejah pristojnosti zveznih držav nad zveznimi uslužbenci. Kritiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko ohromili delovanje varnostnih organov in povečali varnostna tveganja, medtem ko podporniki poudarjajo pomen zaščite priseljenskih skupnosti pred agresivnimi deportacijskimi politikami. Izjava je že naletela na številne odzive v ameriškem političnem prostoru, kjer se vprašanje migracij pogosto uporablja kot ključni element volilnih kampanj.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je bila po reviziji volilne kampanje za državnozborske volitve leta 2022 kaznovana z denarno kaznijo v skupni višini skoraj 60.000 evrov. Predsednik stranke Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da je sodnica v sodbi, ki jo je označil za farsično, stranki naložila drastične sankcije za manjše pomanjkljivosti in banalne prekrške. Po Janševih navedbah naj bi Računsko sodišče v revizijah večine strank ugotovilo podobna odstopanja, vendar so se v primeru SDS odločili za strogo kaznovanje. Med izpostavljenimi kršitvami so bili primeri nepravilnih donacij, kot je darilo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je stranki podaril suhomesnate izdelke v vrednosti 20 evrov. Janša trdi, da so bile kazni izrečene tudi za malenkosti v vrednosti dveh ali petih evrov, kar po njegovem mnenju ne upravičuje skupnega zneska kazni, ki presega 49.000 evrov za stranko in dodatnih 9.000 evrov za odgovorne osebe. Vodstvo stranke meni, da gre za nesorazmeren ukrep glede na naravo domnevnih napak. Računsko sodišče je sicer pristojno za nadzor nad financiranjem volilnih kampanj, kjer preverja zakonitost vseh prihodkov in odhodkov. V tem primeru je revizija kampanje iz leta 2022 pripeljala do sodnega epiloga, ki je sprožil ostre odzive v največji opozicijski stranki. Janša je v svojih objavah poudaril, da so tovrstne odločitve politično motivirane in namenjene finančnemu slabljenju stranke pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Iranska državna radiotelevizija je razkrila podrobnosti o svojem obsežnem načrtu za poročanje o volitvah, ki bodo potekale 11. maja. Reza Koochekzadeh Tahamtan, sekretar volilnega štaba pri podpredsedniku radia, je sporočil, da so pripravili 96 posebnih naslovov oddaj, ki so razdeljeni v 85 delov. Cilj teh dejavnosti je zagotoviti namensko in usklajeno ustvarjanje programov, ki bodo javnost informirali o volilnem procesu. Na srečanju z voditelji in načrtovalci programov je Tahamtan poudaril, da so priprave na volitve potekale sistematično. Programska shema je zasnovana tako, da pokriva različne vidike volilne kampanje in spodbuja udeležbo volivcev. Gre za pomemben del državne medijske strategije v času predvolilnega obdobja, ko se pozornost iranske javnosti usmerja k odločanju o prihodnji sestavi zakonodajnih organov.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Šest mesecev po začetku drugega mandata Donalda Trumpa se njegove politične številke kažejo kot močnejše v primerjavi s prvim mandatom, tako kot tudi položaj republikancev v primerjavi z obdobjem pred osmimi leti. Čeprav se pojavljajo primerjave z afero Watergate in njenim morebitnim koncem, članki ne napovedujejo enakega razpleta za Trumpov škandal, kar nakazuje na drugačne politične okoliščine.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svoji platformi Truth Social pozval k pregonu med drugim igralk in pevk, kot sta Kamala Harris in Beyonce, zaradi domnevno nezakonitih kampanjskih donacij. Trump trdi, da so omenjene osebe in prejemniki sredstev za podporo kampanjam kršili zakon. To ni prvič, da je Trump izrazil tovrstne obtožbe.

Landesparteisekretär der FPÖ, Michael Gruber, se je v Schärdingu sestal z lokalnimi svobodnjaškimi župani na konstruktivnem srečanju. Medtem ko v Vösendorfu (okraj Mödling) občinska volilna komisija pod vodstvom županje Birgit Petross (ÖVP) predstavlja svojo listo kandidatov, se je v dunajskem okraju Simmering novi vodja stranke ÖVP, Luis William, zavezal k močnejši opoziciji po razočaranju na prejšnjih volitvah. V Nemčiji, v Starnbergu, so se že predstavili trije županski kandidati v luči prihajajočih lokalnih volitev leta 2026, pri čemer je sedanji župan Patrick Janik potrdil svojo ponovno kandidaturo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazila optimizem glede prihajajoče kampanje. Vodstvo stranke meni, da je nastopil ustrezen čas za predstavitev dosežkov njihovega prvega mandata, s čimer želijo prepričati volilno telo o nadaljevanju začrtane politike. Njihov osrednji politični cilj ostaja vzpostavitev stabilne levosredinske koalicije tudi v prihodnjem mandatu. Stranka načrtuje, da bo svojo uradno kandidatno listo in celoten program javnosti predstavila februarja. Po navedbah stranke si na listi kandidatov želijo videti tudi sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S tem Gibanje Svoboda začenja priprave na volilni boj, v katerem bodo poskušali obraniti položaj najmočnejše politične sile v državi.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike izraža vse večjo zaskrbljenost glede integritete vmesnih volitev leta 2026, saj predsednik Donald Trump izvaja ukrepe za utrditev republikanske večine v predstavniškem domu. Po poročilih Trump spodbuja preoblikovanje volilnih okrajev po državi v korist konservativnih kandidatov, hkrati pa naj bi svoji administraciji naročil, naj cilja na demokratske politike in donatorje. Kritiki opozarjajo tudi na uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom ter na agresivno delovanje ministrstva za domovinsko varnost, kar označujejo za neprimeren poseg izvršne oblasti v volilni proces. Dodatno tveganje za demokrate predstavlja napoved stranke Working Families Party, da namerava do predsedniških volitev leta 2028 nastopiti na glasovnicah v 18 zveznih državah. Nacionalni direktor stranke Maurice Mitchell trdi, da je čas za tretjo pot dozorel, saj se vse manj ljudi poistoveti z uveljavljenima strankama. Analitiki ob tem spominjajo na leto 2000, ko je kandidatura Ralpha Naderja na listi Zelenih odvzela ključne glasove demokratu Alu Goru, kar je omogočilo tesno zmago Georga W. Busha. Demokrati se bojijo, da bi podobna razdrobljenost na levici ponovno omogočila zmago republikancem, kljub njihovemu trenutnemu upadu podpore v nekaterih okrajih.