Dve ženski v Združenih državah Amerike sta priznali krivdo v ločenih primerih goljufij. V Oyster Bayu, New York, je ženska priznala krivdo v 30 milijonov dolarjev vredni prevari, povezani z lažnimi obljubami o zelenih kartah in nezakonitimi političnimi donacijami. V ločenem primeru je ista ženska, Sherry Xue Li, priznala krivdo za 31,5 milijona dolarjev vredno shemo zbiranja prispevkov za kampanje. Medtem je bila v Ocali na Floridi ženska spoznana za krivo v primeru goljufije z identiteto, ki je vključevala zbiranje podpisov za peticijo za igralnico, pri čemer so bili nekateri podpisi dejansko od pokojnih oseb.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je neposredno vključil v kampanjo madžarskega premierja Viktorja Orbána pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem, ki bodo potekale aprila. Vučić se v uradnem predvolilnem spotu pojavi ob boku drugih vidnih mednarodnih voditeljev, vključno z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in francosko političarko Marine Le Pen. Takšna poteza potrjuje tesno politično zavezništvo med Beogradom in Budimpešto ter krepi nacionalistični blok v srednji in vzhodni Evropi. Prisotnost tujega državnika v predvolilnem oglaševanju druge države je v mednarodni diplomaciji nenavadna in je v regiji že sprožila burne odzive. Kritiki poudarjajo, da gre za poskus normalizacije iliberalnih politik in ustvarjanje vtisa široke mednarodne podpore Orbánovemu načinu vladanja. Politični analitiki opozarjajo, da takšno povezovanje presega običajno meddržavno sodelovanje in prehaja v odkrito politično agitacijo. Odzivi v političnem prostoru so mešani, vendar se večina opazovalcev strinja, da tovrstno dejanje še dodatno polarizira madžarsko volilno telo. Medtem ko podporniki Orbána vidijo v tem potrditev močne zunanje politike in suverenosti, opozicija opozarja na problematičnost vmešavanja tujih voditeljev v notranje demokratične procese države članice Evropske unije.

Milanski župan Sala se je znašel pod plazom kritik in preiskav, ki vznemirjajo italijansko politiko. Antonio Tajani je ob tem napovedal alternativo Salovi politiki, s čimer je zaostril razpravo o prihodnosti mesta. Medtem ko levica kritizira urbanistične projekte, ki naj bi spreminjali identiteto mesta, se nekateri politiki, kot je Pier Luigi Bersani, izrekajo o nejasnih obtožbah, ki vplivajo na javno mnenje. Omenja se tudi primer poslancev, ki naj bi pridobili politično korist s projektov, kar odpira vprašanja o odnosu med politiko in pravosodjem ter o dopustnosti takšnih praks.

Pred prihajajočimi volitvami na Češkem se politične stranke, še posebej manjše, močno trudijo za integracijo in mobilizacijo volivcev, kar spominja na komunistično geslo 'niti zrno nazaj'. Posebno pozornost sta pritegnili komunistka Kateřina Konečná in Maláčová, ki se po poročanju medijev posmehujeta ideologom Fialove vlade. Konečna se je pohvalila tudi z igralcem Michalom Gulyášem, ki se je pridružil njeni stranki Stačilo! v srednječeški regiji, čeprav je širši javnosti neznan.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota, demokrat Tim Walz, naj bi po poročanju več virov končal svojo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2026. Odločitev sledi stopnjevanju pritiska zaradi obsežnih preiskav somalijskih zdravstvenih goljufij v njegovi državi. Walz je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri naj bi uradno naznanil svoj umik iz politične tekme. Spekulacije o njegovem odstopu od kandidature so se v političnih krogih krepile že dlje časa, saj so poročila o nepravilnostih pri porabi proračunskih sredstev močno načela njegovo javno podobo. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v zdravstvenem sistemu, ki naj bi vključevale večje število posameznikov iz somalijske skupnosti v Minnesoti. Kritiki guvernerju očitajo pomanjkljiv nadzor nad razdeljevanjem javnih sredstev, kar je povzročilo večmilijonsko škodo. Čeprav Walz neposredne vpletenosti v goljufije še ni komentiral, politični analitiki ocenjujejo, da je pritisk javnosti in opozicijskih republikancev postal nevzdržen za nadaljevanje njegove politične poti na čelu zvezne države.

Srulik Ajnhorn, nekdanji svetovalec Benjamina Netanjahua in sedanji svetovalec srbskega predsednika Aleksandra Vučića, je v središču preiskav tako v Srbiji kot v Izraelu. Srbsko tožilstvo vodi postopek, ki je označen s "strogo zaupno", kar omejuje dostop do informacij. Ajnhorn naj bi bil povezan z volilnimi kampanjami Srbske napredne stranke (SNS), izvozom orožja, medijskimi strategijami in prizadevanji za izboljšanje mednarodnega ugleda Aleksandra Vučića. Obstaja ugibanje, da bi njegovo pričanje lahko imelo resne posledice za srbski režim.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je bila po reviziji volilne kampanje za državnozborske volitve leta 2022 kaznovana z denarno kaznijo v skupni višini skoraj 60.000 evrov. Predsednik stranke Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da je sodnica v sodbi, ki jo je označil za farsično, stranki naložila drastične sankcije za manjše pomanjkljivosti in banalne prekrške. Po Janševih navedbah naj bi Računsko sodišče v revizijah večine strank ugotovilo podobna odstopanja, vendar so se v primeru SDS odločili za strogo kaznovanje. Med izpostavljenimi kršitvami so bili primeri nepravilnih donacij, kot je darilo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je stranki podaril suhomesnate izdelke v vrednosti 20 evrov. Janša trdi, da so bile kazni izrečene tudi za malenkosti v vrednosti dveh ali petih evrov, kar po njegovem mnenju ne upravičuje skupnega zneska kazni, ki presega 49.000 evrov za stranko in dodatnih 9.000 evrov za odgovorne osebe. Vodstvo stranke meni, da gre za nesorazmeren ukrep glede na naravo domnevnih napak. Računsko sodišče je sicer pristojno za nadzor nad financiranjem volilnih kampanj, kjer preverja zakonitost vseh prihodkov in odhodkov. V tem primeru je revizija kampanje iz leta 2022 pripeljala do sodnega epiloga, ki je sprožil ostre odzive v največji opozicijski stranki. Janša je v svojih objavah poudaril, da so tovrstne odločitve politično motivirane in namenjene finančnemu slabljenju stranke pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Iranska državna radiotelevizija je razkrila podrobnosti o svojem obsežnem načrtu za poročanje o volitvah, ki bodo potekale 11. maja. Reza Koochekzadeh Tahamtan, sekretar volilnega štaba pri podpredsedniku radia, je sporočil, da so pripravili 96 posebnih naslovov oddaj, ki so razdeljeni v 85 delov. Cilj teh dejavnosti je zagotoviti namensko in usklajeno ustvarjanje programov, ki bodo javnost informirali o volilnem procesu. Na srečanju z voditelji in načrtovalci programov je Tahamtan poudaril, da so priprave na volitve potekale sistematično. Programska shema je zasnovana tako, da pokriva različne vidike volilne kampanje in spodbuja udeležbo volivcev. Gre za pomemben del državne medijske strategije v času predvolilnega obdobja, ko se pozornost iranske javnosti usmerja k odločanju o prihodnji sestavi zakonodajnih organov.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal ambiciozen načrt za leto 2026, s katerim želi izboljšati življenjski standard državljanov in zajeziti krizo visokih življenjskih stroškov. V okviru svoje novoletne kampanje, s katero nagovarja volivce, je premier obljubil, da bo olajšanje finančnih pritiskov na gospodinjstva prednostna naloga njegove vlade. Starmer je ob tem priznal, da je življenje za mnoge Britance trenutno težje, kot bi moralo biti, zato napoveduje vrsto ukrepov, ki bi neposredno vplivali na zmanjšanje dnevnih izdatkov prebivalstva. Med osrednjimi ukrepi, ki jih namerava izpostaviti med obiski po državi, sta zamrznitev cen železniških vozovnic in trošarin na gorivo. Strategija prihaja v času, ko se laburistična vlada sooča s političnim pritiskom in vzponom stranke Reform UK, ki izkorišča nezadovoljstvo volivcev nad gospodarskimi razmerami. Starmer poudarja, da pri prizadevanjih za znižanje stroškov ne bo popuščanja, saj želi s konkretnimi politikami povrniti zaupanje v dolgoročno gospodarsko stabilnost države.

Ukrajinske oblasti so Adriana Dulgherja, podpredsednika moldavske stranke Koalicija za enotnost in blaginjo (CUB), razglasile za nezaželeno osebo in mu za obdobje treh let prepovedale vstop v državo. Odločitev so za medije potrdili predstavniki ukrajinskih institucij, potem ko je Dulgher na družbenih omrežjih objavil sporno vsebino glede varnostnih razmer v Ukrajini. Dulgher, ki je na drugem mestu strankarske liste za parlamentarne volitve septembra 2025, je v svojih objavah trdil, da so razmere v sosednji Ukrajini mirne in da v zračnem prostoru ni opaziti brezpilotnih letalnikov. Te izjave so v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o nenehnih ruskih napadih z droni na ukrajinsko ozemlje, kar je sprožilo oster odziv ukrajinskih varnostnih organov. Incident poudarja napetosti med Moldavijo in Ukrajino glede informacijske vojne in vpliva proruske ali dezinformacijske retorike v regiji. Stranka CUB se na uradno prepoved vstopa svojemu podpredsedniku še ni podrobneje odzvala, ukrep pa bi lahko vplival na politično kampanjo pred prihajajočimi volitvami.

Šest mesecev po začetku drugega mandata Donalda Trumpa se njegove politične številke kažejo kot močnejše v primerjavi s prvim mandatom, tako kot tudi položaj republikancev v primerjavi z obdobjem pred osmimi leti. Čeprav se pojavljajo primerjave z afero Watergate in njenim morebitnim koncem, članki ne napovedujejo enakega razpleta za Trumpov škandal, kar nakazuje na drugačne politične okoliščine.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je na svoji platformi Truth Social pozval k pregonu med drugim igralk in pevk, kot sta Kamala Harris in Beyonce, zaradi domnevno nezakonitih kampanjskih donacij. Trump trdi, da so omenjene osebe in prejemniki sredstev za podporo kampanjam kršili zakon. To ni prvič, da je Trump izrazil tovrstne obtožbe.

Landesparteisekretär der FPÖ, Michael Gruber, se je v Schärdingu sestal z lokalnimi svobodnjaškimi župani na konstruktivnem srečanju. Medtem ko v Vösendorfu (okraj Mödling) občinska volilna komisija pod vodstvom županje Birgit Petross (ÖVP) predstavlja svojo listo kandidatov, se je v dunajskem okraju Simmering novi vodja stranke ÖVP, Luis William, zavezal k močnejši opoziciji po razočaranju na prejšnjih volitvah. V Nemčiji, v Starnbergu, so se že predstavili trije županski kandidati v luči prihajajočih lokalnih volitev leta 2026, pri čemer je sedanji župan Patrick Janik potrdil svojo ponovno kandidaturo.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob podpisu odloka o razpisu državnozborskih volitev napovedala, da bo v sredo v Državni zbor posredovala novo ime kandidata za guvernerja Banke Slovenije. S poslanskimi skupinami se že pogovarja o tem.

Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazila optimizem glede prihajajoče kampanje. Vodstvo stranke meni, da je nastopil ustrezen čas za predstavitev dosežkov njihovega prvega mandata, s čimer želijo prepričati volilno telo o nadaljevanju začrtane politike. Njihov osrednji politični cilj ostaja vzpostavitev stabilne levosredinske koalicije tudi v prihodnjem mandatu. Stranka načrtuje, da bo svojo uradno kandidatno listo in celoten program javnosti predstavila februarja. Po navedbah stranke si na listi kandidatov želijo videti tudi sedanjo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S tem Gibanje Svoboda začenja priprave na volilni boj, v katerem bodo poskušali obraniti položaj najmočnejše politične sile v državi.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike izraža vse večjo zaskrbljenost glede integritete vmesnih volitev leta 2026, saj predsednik Donald Trump izvaja ukrepe za utrditev republikanske večine v predstavniškem domu. Po poročilih Trump spodbuja preoblikovanje volilnih okrajev po državi v korist konservativnih kandidatov, hkrati pa naj bi svoji administraciji naročil, naj cilja na demokratske politike in donatorje. Kritiki opozarjajo tudi na uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom ter na agresivno delovanje ministrstva za domovinsko varnost, kar označujejo za neprimeren poseg izvršne oblasti v volilni proces. Dodatno tveganje za demokrate predstavlja napoved stranke Working Families Party, da namerava do predsedniških volitev leta 2028 nastopiti na glasovnicah v 18 zveznih državah. Nacionalni direktor stranke Maurice Mitchell trdi, da je čas za tretjo pot dozorel, saj se vse manj ljudi poistoveti z uveljavljenima strankama. Analitiki ob tem spominjajo na leto 2000, ko je kandidatura Ralpha Naderja na listi Zelenih odvzela ključne glasove demokratu Alu Goru, kar je omogočilo tesno zmago Georga W. Busha. Demokrati se bojijo, da bi podobna razdrobljenost na levici ponovno omogočila zmago republikancem, kljub njihovemu trenutnemu upadu podpore v nekaterih okrajih.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.