Dež in visoke temperature, močni vetrovi ter zdaj še strele, povečujejo skrb zaradi gozdnih požarov v delih severozahodnega dela Tihega oceana. Medtem ko se v Oregonu povečuje grožnja s požari, je v Minnesoti na deset tisoče ljudi ostalo brez elektrike zaradi močnih neviht. V Minneapolisu in okolici je bilo brez elektrike več kot 100.000 odjemalcev.

Nizozemske državne železnice (NS) so sporočile, da bodo tudi v ponedeljek obratovale po prilagojenem voznem redu, saj je zimsko vreme povzročilo številne okvare na voznih sredstvih. Čeprav se sneg na mnogih mestih že tali in se bo mraz v prihodnjih urah umil, številni vlaki potrebujejo nujno vzdrževanje v remizah. Omejitve bodo najbolj občutne na vzhodnem delu države, kjer bo na tirih bistveno manj kompozicij kot običajno. Potniki se bodo morali spopadati z daljšimi potovalnimi časi in pogostejšimi prestopanji, prav tako pa prevoznik opozarja na večjo gnečo na preostalih linijah. Poleg tehničnih težav z vlaki je več časa za sanacijo posledic zaprosil tudi upravljavec infrastrukture ProRail, ki mora preveriti stanje tirnic in kretnic po močnem sneženju in nizkih temperaturah. NS poudarja, da je prioriteta zagotavljanje varnosti in čimbolj predvidljivega prometa, zato so se odločili za vnaprejšnjo odpoved nekaterih povezav namesto nenadnih izpadov. Normalizacija razmer je odvisna od hitrosti popravil v delavnicah, kamor so bili vlaki napoteni takoj po zaznanih napakah zaradi zmrzali in vlage.

Srbski minister za javne naložbe Darko Glišić je v izjavi za javnost poudaril, da Srbija trenutno hitreje in učinkoviteje odpravlja težave, ki jih je povzročilo močno sneženje, kot druge evropske države. Njegove trditve so sledile izjavam srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je prav tako zatrdil, da je čiščenje snega v Srbiji hitrejše kot v New Yorku. Takšne primerjave mednarodnih standardov vzdrževanja cest so v srbskem političnem prostoru pogoste, zlasti ob večjih vremenskih nevšečnostih. Minister Glišić je izpostavil, da srbske službe delujejo z visoko stopnjo učinkovitosti, kar naj bi državo postavljalo pred evropsko konkurenco pri upravljanju kriznih razmer na cestah. Čeprav so se nekatere regije v Srbiji spopadale z znatnimi količinami padavin, so uradniki vztrajali pri oceni, da je odziv države vzoren. Te izjave so v delu javnosti in nekaterih medijih naletele na določeno mero skepticizma, saj so jih interpretirali kot del širše politične propagande. Kritiki in nekateri mediji so podvomili v resničnost teh navedb, saj so neposredne primerjave z evropskimi prestolnicami ali ameriškimi metropolami težko preverljive brez natančnih podatkov. Kljub temu vladni predstavniki ostajajo pri svojem stališču, da je Srbija v tem pogledu dosegla napredek, ki presega standarde razvitih zahodnih držav. Takšna retorika služi predvsem notranjepolitičnim ciljem in utrjevanju podobe o stabilni in učinkoviti državni upravi.

Gradbena podjetja in javne službe v ZDA aktivno naslavljajo izzive ekstremnih vročinskih valov ter zagotavljajo varnost in dobro počutje svojih zaposlenih. Podjetja kot je Kent Companies v Zahodnem Michiganu, nudijo usposabljanje o simptomih toplotnega udara, poudarjajo pomen hidracije in zagotavljajo dostop do sence. Podobno tudi mestni delavci v Cape Girardeau v Missouriju prilagajajo delovne urnike, da bi se izognili najhujši vročini, medtem ko lokalne organizacije nudijo podporo skupnostim, ki se spopadajo z visokimi temperaturami. Poudarek je na sprejemanju dodatnih varnostnih ukrepov za ohranjanje zdravja in nadaljevanje dela med vročinskim obdobjem.

Na letališču Nice Côte d'Azur je tehnična okvara povzročila evakuacijo več kot 2.000 potnikov iz čakalnic, ki so morali ponovno opraviti varnostne preglede. Medtem je na letališču Orly v Parizu strela med vkrcanjem udarila v Airbus A320, kar je povzročilo odpoved leta na relaciji Pariz-Ajaccio in prizemljitev letala.

Objavljeni so bili posnetki, ki prikazujejo motor letala Delta Boeing 767, kako se je vnel po vzletu z letališča LAX. Javnost še vedno močno spominja na smrtonosno nesrečo letala Air India Boeing 787 Dreamliner, ki se je zgodila prejšnji mesec, še posebej po tem, ko so se dramatični posnetki nesreče razširili po platformi X. Ti strahovi so se ponovno pojavili po incidentu z letalom Delta.

V Srbiji je danes oblačno in hladno vreme, ponekod s sneženjem. Temperature se gibljejo okoli ničle, v Beogradu pa do -3 stopinje Celzija. Republiški hidrometeorološki zavod (RHMZ) je izdal opozorilo, napovedujejo pa otoplitev od srede, ki ji bo sledil nov, hladen val z arktičnim zrakom iz Rusije.

Gasilci iz občine Šavnik so v popoldanskih urah sprožili reševalno akcijo na izjemno težko dostopnem terenu na cestnem odseku Krnja Jela–Semolj–Dragovića Polje, kjer je zaradi močnega sneženja in zametov ostalo ujetih več oseb v osebnem vozilu. Reševalna ekipa se je usmerila proti predoru Semolj, vendar natančna lokacija ujetih oseb sprva ni bila znana, kar je dodatno otežilo posredovanje v neugodnih vremenskih razmerah. Operacija reševanja je potekala na območju, ki je znano po svoji neprehodnosti ob močnem zimskem vremenu. Lokalni viri poročajo, da so gasilci kljub snežnim razmeram uspeli vzpostaviti pot proti ujetim potnikom, da bi preprečili morebitne podhlajenosti ali druge zdravstvene zaplete. Gorsko območje Semolja predstavlja ključno, a nevarno prometno povezavo v osrednjem delu države. Reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost vožnje v neugodnih vremenskih pogojih brez ustrezne zimske opreme. Dogodek se je zaključil s posredovanjem pristojnih služb, ki so se spopadale z visokimi snežnimi nanosi in slabo vidljivostjo na območju občine Šavnik.

Zgornji srednji zahod Združenih držav Amerike je v torek zajelo nevarno zimsko vreme z ledenim deževjem in gosto meglo, kar je močno otežilo jutranji promet. Meteorologi so za regijo Northland izdali opozorila pred poledico, saj so napovedali nabiranje ledu do debeline pol centimetra. Čeprav so bile količine padavin relativno majhne, je tanek sloj ledu na neobdelanih voziščih, mostovih in nadvozih povzročil spolzke vozne razmere prav v času jutranje prometne konice. Poleg poledice je težave povzročala tudi gosta megla, zaradi katere je bila vidljivost močno zmanjšana po celotnem območju, vključno z gorovjem Iron Range. Vremenske razmere se bodo po napovedih čez dan sicer stabilizirale, saj se bo območje nizkega zračnega tlaka pomaknilo proti vzhodu, temperature pa se bodo gibale tik nad lediščem. Kljub temu vremenoslovci opozarjajo na nevarnost ponovnega sneženja in vdora hladnejšega zraka z močnimi sunki vetra v prihodnjih dneh. Dogajanje sledi nizu ekstremnih vremenskih nihanj v začetku leta 2026, ko so se prebivalci regije spopadali tako z arktičnim mrazom kot z nenadnimi otoplitvami. Na Aljaski so prebivalce obalnih območij, kot je Jakolof Bay, dodatno opozorili na nevarnost poplavljanja obalnih zemljišč zaradi visoke plime in nevihtnega vala. Izboljšanje razmer se pričakuje v sredo in četrtek, ko bodo temperature v nekaterih delih države narasle nad ničlo.

Močan veter v Egejskem morju je v soboto, 11. januarja 2025, povzročil precejšnje nevšečnosti v pomorskem prometu, zlasti v glavnem grškem pristanišču Pirej. Čeprav oblasti niso izdale uradne prepovedi izplutja, so številne ladijske družbe zaradi varnosti preventivno odpovedale načrtovane poti. Potniki so se v pristanišču soočili z zamudami in so bili prisiljeni iskati alternativne načine potovanja do svojih ciljev na grških otokih. Zaradi neugodnih vremenskih razmer ladji Knossos Palace in Festos Palace v soboto zjutraj nista mogli pristati v pristanišču na otoku Milos. Veter, ki piha z veliko močjo, je onemogočil varno manevriranje plovil, kar je neposredno vplivalo na potniški promet med celino in otočjem. Poročila navajajo, da so številna plovila ostala privezana ob obali, medtem ko so se prevozniki spopadali z logističnimi izzivi. Situacija v Pireju ostaja napeta, saj vremenska napoved zaenkrat ne kaže na takojšnje izboljšanje pogojev. Dogodek se odvija v času, ko so grška pristanišča običajno močno obremenjena, kar še dodatno povečuje pritisk na infrastrukturo in osebje v pristanišču Souda in drugih ključnih pomorskih vozliščih.

V Sofiji je trenutno na terenu 61 snežnih plugov, ki posipavajo ceste proti poledici, je na novinarski konferenci povedal direktor mestnega inšpektorata Nikolaj Nedjalkov. V pripravljenosti je 166 snežnih plugov, javni prevoz poteka nemoteno. Na območju občine rahlo dežuje, pomešano s snegom, v višjih predelih pa sneži.

Obilno sneženje je v soboto zjutraj povzročilo obsežne zastoje na češkem avtocestnem omrežju, predvsem na avtocesti D1 v smeri proti Ostravi. Tovorno vozilo, ki je zaradi spolzkega vozišča obtičalo čez tri vozne pasove v osrednji Češki, je popolnoma onemogočilo promet in povzročilo nastanek dolgih kolon. Čeprav so se razmere v primerjavi s petkovim dnem nekoliko stabilizirale, sneg še naprej ovira potovalne čase po celotni državi. V prestolnici Praga so se potniki v javnem prometu spopadali z zamudami avtobusnih in vlakovnih povezav. Zaradi zasneženih vozišč nekateri avtobusi niso mogli dostopati do vseh predvidenih postajališč, na železniškem odseku med glavno postajo in Smíchovom pa so zamude povzročile težave z zasneženimi kretnicami na območju Vyšehrada. Vzdrževalne službe so na terenu po vsej državi, vendar nizke temperature in nenehno sneženje upočasnjujejo normalizacijo razmer. Dogodki so neposredna posledica hladne fronte, ki je v zadnjih dneh zajela srednjo Evropo. Danes poročane težave sledijo petkovi prometni kalamiti, ki je ohromila večji del Češke republike. Pristojne službe opozarjajo voznike na previdnost in uporabo ustrezne zimske opreme, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje zimskih razmer tudi v prihodnjih urah.

Močni vetrovi v Egejskem morju so v soboto zjutraj povzročili obsežne motnje v pomorskem prometu, zlasti v glavnem grškem pristanišču Pirej. Čeprav grške oblasti niso izdale uradne splošne prepovedi izplutja, so se številne ladjarske družbe same odločile za odpoved predvidenih linij zaradi neugodnih vremenskih razmer in visokih valov. Potniki so bili primorani iskati alternativne načine potovanja, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v pristaniških terminalih. Posebne težave so zabeležili tudi pri poskusih pristajanja na otoku Milos, kjer dvema ladjama zaradi močnega vetra ni uspelo vstopiti v pristanišče. Poleg Pireja so o odpovedih poročali tudi iz pristanišč Rafina in Lavrio, kjer ladjarji prav tako niso želeli tvegati plovbe v razburkanem morju. Potnike so oblasti in prevozniki pozvali, naj se pred odhodom neposredno obrnejo na ladjarske družbe za najnovejše informacije o voznih redih. Razmere v Grčiji poudarjajo ranljivost morskih povezav z otoki v zimskem času, ko močni severni vetrovi pogosto ohromijo promet. Ladjarji so pojasnili, da so bile odpovedi nujne za zagotavljanje varnosti potnikov in posadk, kljub temu da uradni kriteriji za prepoved plovbe, ki jih določa obalna straža, ponekod niso bili v celoti izpolnjeni.

Nizozemsko so v ponedeljek zajele nove snežne plohe, ki so povzročile močno poledico in nevarne razmere na cestah. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je vodilno podjetje za dostavo hrane Thuisbezorgd sprejelo odločitev, da za preostanek dneva prekine vse storitve dostave. Vodstvo podjetja je pojasnilo, da je varnost njihovih uslužbencev na prvem mestu, zato so dostavljavci opravili le še zadnja naročila, nato pa so se morali zaradi spolzkih cestišč in napovedanih dodatnih padavin umakniti z ulic. Sneženje je povzročilo precejšnje nevšečnosti v prometu po vsej državi, lokalne oblasti pa so izdale opozorila pred poledico. Podjetje Thuisbezorgd je sporočilo, da bodo razmere spremljali in storitve ponovno vzpostavili, ko bo to varno. Dogodek poudarja vpliv ekstremnih zimskih vremenskih pojavov na logistične storitve in varnost delavcev v t.i. platformni ekonomiji, kjer so dostavljavci neposredno izpostavljeni nevarnostim na terenu.

V soboto, 10. januarja, je obilno sneženje in snežni metež povzročil velike težave v cestnem prometu po celotni Latviji. Po podatkih državnega upravljavca cest Latvijas valsts ceļi (LVC) so bile razmere na glavnih državnih prometnicah izjemno zahtevne že od zgodnjih jutranjih ur. Snežne padavine so zmanjšale vidljivost in povzročile nevarne pogoje za vožnjo na večini cestnega omrežja. Najbolj kritične razmere so do opoldneva zabeležili v regiji Kurzeme, kjer je promet skoraj zastal. Posebej izpostavljena je bila avtocesta proti Ventspilsu, kjer so ekipe za vzdrževanje cest s težavo zagotavljale prevoznost. Voznike so ves čas opozarjali na previdnost in prilagoditev hitrosti trenutnim razmeram na vozišču. Državna služba za vzdrževanje cest je na teren napotila vso razpoložljivo mehanizacijo za čiščenje snega in posipanje cestišč. Kljub intenzivnemu delu vzdrževalcev so meteorologi in prometni strokovnjaki opozarjali, da se razmere zaradi nadaljevanja sneženja ne bodo stabilizirale do večernih ur. Civilne oblasti so prebivalcem svetovale, naj se na pot odpravijo le v nujnih primerih.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnega vetra trajekt na liniji Brindisi–Valona danes ni mogel pristati v albanskem pristanišču Valona. Kapitanija je odločitev o prepovedi pristanka sprejela zaradi neposredne nevarnosti trčenja plovila v pristaniško obalo. Po uradnih podatkih je bilo na krovu in v pristanišču ujetih približno 800 potnikov ter 150 vozil, ki so čakali na prevoz oziroma izkrcanje. Zaradi varnostnih razlogov so pristojne oblasti začasno prekinile vse pomorske povezave, nov poskus sidranja pa so napovedale za popoldanske ure, ko so pričakovali rahlo izboljšanje razmer. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti v pomorskem prometu med Italijo in Albanijo, saj so morali odpovedati tudi načrtovane odhode, dokler se vreme ne stabilizira. Razmere v Jadranskem morju ostajajo zaostrene, kar vpliva na logistične verige v regiji.

Peking je izdal opozorilo pred možnimi geološkimi nesrečami, vključno z zemeljskimi plazovi in blatnimi tokovi, v 10 od 16 okrožij mesta. Opozorilo je sledilo močnemu deževju, ki je prejšnji dan zajelo prestolnico, medtem ko so nevihte na severu Kitajske ponovno prizadele območje Baodinga, kjer je padla letna količina dežja.

Zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer in močnih sunkov vetra v južnem delu Jonskega morja so pristojne službe odpovedale več načrtovanih ladijskih povezav. Ladijskemu prometu so prepovedali izplutje, kar je povzročilo popolno prekinitev linij med ključnimi pristanišči v regiji, vključno s povezavami med otokoma Kefalonija in Itaka ter celinskim pristaniščem Patras. Ladijska družba Levante Ferries je potrdila, da jutranji odhodi iz Samija proti Itaki ter povratne vožnje proti Patrasu niso bili izvedeni. Prav tako so bili odpovedani popoldanski termini, kar vključuje tudi linijo med Zakintosom in Killinijem. Ladjarji in pristaniške oblasti pozivajo vse potnike, naj se pred odhodom v pristanišča podrobno informirajo o trenutnih razmerah pri prevoznikih, saj so nadaljnje spremembe urnikov odvisne od umiritve vremenskih razmer.

Tajvanska uprava za avtoceste je zaradi vdora močne hladne zračne mase in nevarnosti poledice odredila preventivno zaporo gorske ceste na območju gore Hehuanshan. Zapora velja za odsek avtoceste 14a med krajema Cuifeng in Dayuling, in sicer od 17. ure popoldne do 7. ure naslednjega jutra. Odločitev so sprejeli zaradi ostankov snega iz prejšnjega sneženja in napovedanega dodatnega padca temperatur, ki bi lahko povzročil nevarno zaledenitev vozišča na visokogorskih odsekih. Služba za vzdrževanje cest v osrednji regiji je pojasnila, da so tovrstni ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, saj so razmere na teh nadmorskih višinah nepredvidljive. Gre za neposredno nadaljevanje težav, ki jih je povzročila najmočnejša hladna fronta letošnje zime. Oblasti voznike pozivajo k previdnosti in spremljanju prometnih obvestil, saj se vremenske razmere v gorskem svetu Tajvana hitro spreminjajo, kar povečuje tveganje za nesreče na izpostavljenih cestnih odsekih.

Z beograjskega letališča Nikola Tesla so po naporni noči, ko je zaradi padavin zamujalo okoli deset letov, zjutraj poletela prva letala. Kljub normalizaciji prometa so zaradi možnih vremenskih nevšečnosti čez dan še vedno mogoče zamude.