Srbski parlament je začel izredno sejo s 25 točkami na dnevnem redu, med katerimi je sklop pravosodnih zakonov, ki jih je predlagal poslanec Srbske napredne stranke Uglješa Mrdić.

Zvezne države po Združenih državah Amerike vse pogosteje sprejemajo zakonodajo za zaščito zasebnosti, ki omejuje uporabo nadzorne tehnologije, zlasti avtomatiziranih čitalnikov registrskih tablic. Gibanje, ki so ga sprva spodbujale predvsem liberalno usmerjene države in mesta, zdaj pridobiva podporo tudi med konservativnimi zakonodajalci. Glavni razlog za te ukrepe je naraščajoča zaskrbljenost glede zbiranja, shranjevanja in morebitne zlorabe osebnih podatkov, ki omogočajo podrobno sledenje gibanju posameznikov. Novi zakoni so usmerjeni v preprečevanje vsesplošnega nadzora in omejevanje dostopa do baz podatkov, ki so jih v preteklosti organi pregona uporabljali brez strožjih omejitev. Zakonodajalci izpostavljajo, da nenadzorovana uporaba takšne tehnologije ogroža ustavne pravice državljanov do zasebnosti. Nekatere države so že uvedle stroge časovne omejitve za hrambo podatkov, druge pa zahtevajo sodne naloge za dostop do informacij o lokaciji vozil. Trend odraža širši politični premik v ZDA, kjer vprašanje zasebnosti podatkov postaja točka konsenza med različnimi političnimi poli. Medtem ko so nekateri organi pregona izrazili pomisleke, da bi omejitve lahko upočasnile preiskave kaznivih dejanj, zagovorniki zasebnosti poudarjajo, da je vzpostavitev jasnih meja nujna za preprečevanje nastanka policijske države. Pričakuje se, da bodo podobne omejitve v prihodnje sprejele še dodatne zvezne države.

V slovenskem parlamentu je spodletel poskus uvedbe pogoja nekaznovanosti za vse voljene funkcionarje, saj je bilo ob glasovanju prisotnih premalo poslancev. Koalicijski predlog, ki bi omejil možnost kandidature osebam s pravnomočnimi obsodbami, v odločilni fazi ni prejel zadostne podpore. Nesklepčnost v dvorani je neposredno privedla do zavrnitve predloga, kar pomeni, da trenutna zakonodaja na tem področju ostaja nespremenjena. Predstavniki koalicije so si prizadevali za strožje etične in pravne standarde v politiki, vendar se pri glasovanju niso uspeli poenotiti ali zagotoviti zadostne prisotnosti svojih članov. Nasprotniki predloga ali tisti, ki so se glasovanja vzdržali, so v preteklih razpravah pogosto izpostavljali ustavnopravne zadržke glede omejevanja pasivne volilne pravice, kar bi lahko vplivalo na končni izid postopka. Zavrnitev predloga pomeni, da vprašanje integritete izvoljenih predstavnikov ostaja odprto. Politični analitiki ocenjujejo, da bo neuspeh koalicije pri uveljavitvi te točke programa povzročil dodatna trenja znotraj parlamentarnih strank in morda odprl pot novim, prilagojenim zakonskim pobudam v prihodnosti, ki bi naslovile vprašanje nekaznovanosti na drugačen način.

Odbor Državnega zbora za pravosodje je v drugi obravnavi podprl predlog zakona za zaščito pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, znanimi kot SLAPP-tožbe. Nova zakonodaja uvaja mehanizme za zgodnjo zavrnitev očitno neutemeljenih zahtevkov in obvezno plačilo varščine za stroške postopka. Namen zakona je zaščititi novinarje, aktiviste in posameznike, ki opozarjajo na nepravilnosti, pred finančnim in psihičnim izčrpavanjem s strani vplivnih subjektov. Poslanci so s koalicijskim dopolnilom razširili področje uporabe zakona, tako da se določbe o varščini sedaj smiselno uporabljajo ne le v civilnih, temveč tudi v kazenskih postopkih. S tem želijo preprečiti zlorabe pravosodnega sistema, kjer se kazenski pregon uporablja kot sredstvo pritiska na kritično javnost. Člani odbora so med razpravo poudarili, da tovrstne tožbe spodkopavajo temelje demokracije in svobodo izražanja. Predlog zakona predstavlja uskladitev s priporočili Evropske unije glede zaščite javnega interesa. Kritiki tovrstnih praks so izpostavili, da so se slovenski mediji in posamezniki v preteklosti pogosto srečevali z dolgotrajnimi sodnimi postopki, ki so bili sproženi zgolj z namenom utišanja kritike, kar naj bi novi zakonski okvir učinkovito omejil.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je leto 2026 začel z vrsto nepričakovanih zakonodajnih neuspehov, saj republikanska večina ni uspela potrditi treh od štirih načrtovanih zakonskih predlogov. Čeprav so republikanci nameravali leto začeti z gospodarskimi temami, so predlogi zakonov o prilagodljivosti izobraževanja delavcev in rešitvah za varstvo otrok ter starejših propadli zaradi nasprotovanja znotraj lastnih vrst. Več republikanskih poslancev se je pridružilo demokratom pri zavrnitvi zakonodaje, ki bi po njihovem mnenju ogrozila pravice delavcev do plačila nadur, kar kaže na poglobitev notranjih razkolov v stranki. Poleg težav v kongresnih dvoranah se republikanci soočajo tudi z neugodnimi napovedmi pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Analitiki opozarjajo na zgodovinsko visoko stopnjo liberalne identifikacije med volivci in osemtočkovno prednost demokratov v partijski identifikaciji, kar je bistveno drugače kot pred dvema letoma. Zaradi odhodov nekaterih ključnih poslanecv in notranje razdrobljenosti se verjetnost, da bodo demokrati ponovno prevzeli nadzor nad predstavniškim domom, vztrajno povečuje. Edini uspeh republikanskega vodstva je bila potrditev zakona SHOWER, ki kodificira definicijo pršnih glav iz obdobja Donalda Trumpa za sprostitev pravil o varčevanju z vodo. Vendar pa ta manjši uspeh ne more zasenčiti širše slike stranke, ki se spopada z zmanjšano večino in ideološkimi razhajanji, ki so se začela stopnjevati že v drugi polovici preteklega leta. Johnsonov položaj ostaja negotov, medtem ko se pritiski predvolilne kampanje stopnjujejo.

Podpredsednik ukrajinske vlade Taras Kačka je zagotovil Evropsko komisijo, da je Ukrajina pripravljena sprejeti nadaljnje zakonodajne ukrepe za uskladitev s standardi Evropske unije. Kačka je med spletnim srečanjem z generalnim direktorjem za sosedsko politiko in pogajanja o širitvi pri Evropski komisiji, Gertom Janom Kopmanom, poudaril, da izpolnjevanje pogojev za članstvo v EU ostaja prednostna naloga države. V okviru pogovora sta obravnavala tudi aktualne zadeve glede Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP).

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Tajvanski zakonodajni svet je v petek sprejel nov zakon o zaščiti pravic dostavljavcev in upravljanju platform, ki prvič v zgodovini države sistemsko ureja to področje. Ključna določba nove zakonodaje določa, da minimalno plačilo za posamezno dostavo ne sme biti nižje od 45 tajvanskih dolarjev (približno 1,30 evra). Poleg tega zakon zahteva, da urno plačilo dostavljavcev med opravljanjem storitve ne sme biti nižje od 1,25-kratnika nacionalne minimalne plače, znesek pa se bo letno usklajeval z gibanjem najnižjih osebnih dohodkov v državi. Nova zakonodaja platformam nalaga vzpostavitev transparentnih mehanizmov za pritožbe in reševanje sporov glede prekinitve sodelovanja. Platforme bodo morale po novem izplačevati zaslužke vsaj dvakrat mesečno in zagotoviti ustrezno nezgodno zavarovanje za vse aktivne dostavljavce. Sindikati so sprejetje zakona pozdravili kot zgodovinski mejnik, ki prinaša večjo varnost v hitro rastoči panogi digitalnih platform. Ministrstvo za delo je ob tem poudarilo, da je bila ureditev nujna zaradi vse večjih neravnovesij med interesi platform, potrošnikov, trgovcev in samih delavcev v gig gospodarstvu.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 231 glasovi proti 195 sprejel zakon o zaščiti delovne sile v Ameriki (H.R. 2550), s katerim so razveljavili izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa. Omenjeni ukaz je več kot milijonu zveznih uslužbencev odvzel pravice do kolektivnih pogajanj, sedanje glasovanje, izsiljeno s peticijo za razrešitev, pa predstavlja pomemben politični poraz za Belo hišo. Uspeh zakona v spodnjem domu je omogočila skupina zmernih republikancev, ki so se pridružili demokratom, kar kaže na poglabljanje razkolov znotraj Republikanske stranke. Republikanski poslanec Thomas Massie je opozoril, da je stranka v kongresu v nestabilnem položaju, saj so zmerni člani praktično prevzeli nadzor nad zakonodajno agendo predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu. Notranja trenja, ki jih dodatno stopnjujejo vprašanja subvencij za zdravstvo in razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, resno ogrožajo kohezijo stranke pred prihajajočimi vami. Medtem ko se znotraj stranke bije boj za prevlado, demokrati izkoriščajo majhno večino republikancev za uveljavljanje lastnih zakonodajnih ciljev, kar postavlja Trumpovo administracijo v težaven položaj pred napovedano bitko v senatu.

Skupina republikancev v spodnjem domu ameriškega kongresa je pod vodstvom Bryana Steila predstavila predlog zakona z naslovom Stop Insider Trading Act, ki bi članom predstavniškega doma in senata prepovedal nakupovanje posameznih delnic med opravljanjem funkcije. Predlog, ki je prejel podporo vodstva stranke in različnih ideoloških struj znotraj republikanske podstrani, sledi naraščajočemu nezadovoljstvu javnosti zaradi domnevnih zlorab notranjih informacij. Zakon bi poslance omejil le na naložbe v razpršene investicijske sklade, medtem ko bi bila trgovanje z delnicami posameznih podjetij v celoti onemogočeno. Ob napovedi nove zakonodaje so v javnost prišli podatki o sumljivem trgovanju republikanskega kongresnika Roba Bresnahana iz Pensilvanije. Bresnahan je julija letos poročal o nakupu delnic podjetja Credo Technology, ki proizvaja kable in čipe za podatkovne centre, v času, ko je javno pozival podjetja k gradnji centrov za umetno inteligenco v svojem okrožju. Vrednost delnic omenjenega podjetja je od nakupa narasla za približno 109 odstotkov, kar je ponovno sprožilo vprašanja o etičnosti ravnanj poslancev in njihovem izkoriščanju tržnih priložnosti na podlagi političnih odločitev. Kljub široki podpori javnosti in predhodnim poskusom omejevanja trgovanja so podobni zakonski predlogi v preteklosti večkrat zastali v zakonodajnem procesu. Pobudniki novega zakona trdijo, da bo ta ukrep povrnil zaupanje Američanov v integriteto kongresa in preprečil okoriščanje s podatki, ki javnosti niso dostopni. Kritiki medtem opozarjajo, da so podatkovni centri za umetno inteligenco, ki jih nekateri poslanci promovirajo, dvorezen meč, saj poleg gospodarske rasti povzročajo tudi zvišanje cen električne energije in pomanjkanje računalniških komponent.

Romunski predsednik Nicușor Dan je v ponedeljek, 5. januarja, sporočil, da je predsedniška administracija v preteklem letu zmanjšala svoje operativne stroške za več kot 20 odstotkov. S tem je bil presežen prvotni cilj, ki ga je predsednik napovedal julija 2025 v okviru širših varčevalnih ukrepov države. Dan je prek družbenih omrežij poudaril, da so prihranki presegli njegove prvotne zaveze, kar predstavlja prispevek k splošnim prizadevanjem za fiskalno disciplino v Romuniji. Uradni podatki kažejo, da so se stroški delovanja predsedniške palače znižali bolj, kot je bilo načrtovano, s čimer želi predsednik pokazati zgled pri racionalizaciji javne porabe. Ta poteza prihaja v času, ko se država spopada s potrebo po krčenju proračunskega primanjkljaja, predsednikov urad pa je s tem uresničil napovedi o varčevanju, ki so bile podane sredi lanskega leta.

Potek subvencij, ki so zmanjševale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil višje stroške za milijone Američanov. Kritiki, vključno z demokrati v kongresu, so za to obtožili republikance.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je za sredo, 14. januarja, sklicala novo izredno zasedanje parlamenta, na katerem bodo poslanci obravnavali 25 točk dnevnega reda. Osrednji del zasedanja bo namenjen paketu zakonskih predlogov o sedežih in območjih sodišč ter delovanju tožilstev, ki jih je vložil poslanik vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) Uglješa Mrdić. Predlagane spremembe so že naletele na ostre odzive stroke in opozicije, saj naj bi korenito posegle v pristojnosti obstoječih sodnih organov. Kritiki opozarjajo, da bi sprejetje teh zakonov po skrajšanem postopku lahko dodatno destabiliziralo pravosodni sistem in povečalo politični vpliv na delo tožilcev. Seznam točk vključuje tudi več drugih zakonskih predlogov, ki jih je koalicija uvrstila na dnevni red v okviru izrednega zasedanja. Razprave se bodo predvidoma osredotočile na vprašanja centralizacije moči znotraj pravosodnih struktur in reorganizacijo teritorialne pristojnosti sodišč po državi. Politična napetost v Srbiji se s tem sklicem stopnjuje, saj opozicijski bloki trdijo, da gre za poskus hitrega sprejemanja zakonodaje brez ustrezne javne razprave. Predsednica skupščine Brnabićeva je poudarila nujnost obravnave teh vprašanj za učinkovitejše delovanje države, medtem ko strokovna javnost opozarja na morebitne dolgoročne posledice za neodvisnost sodstva v državi kandidatki za članstvo v Evropski uniji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

V več zveznih državah Združenih držav Amerike, vključno z Georgio, Alabamo in Kansasom, so se v ponedeljek uradno pričela zakonodajna zasedanja za leto 2026. V Kansasu so se člani senata in predstavniškega doma v prestolnici Topeka zbrali 12. januarja, kjer so kot prednostne naloge izpostavili vprašanja davkov na nepremičnine in druge nujne zakonodajne reforme. Zasedanje v Kansasu naj bi zaznamoval poln koledar perečih tem, ki zahtevajo takojšnjo obravnavo. V Georgii se je zasedanje pričelo s sprejemom novih članov v obeh domovih državnega parlamenta, medtem ko v Alabami zakonodajalci v mestu Montgomery načrtujejo hitro in strateško usmerjeno delo v prihodnjih mesecih. Politični analitiki pričakujejo, da bodo letošnja zasedanja v luči prihajajočih volilnih ciklov temeljila predvsem na vprašanjih gospodarske stabilnosti in lokalne davčne politike. Zakonodajna telesa v teh državah se bodo v prihodnjem obdobju posvečala proračunskim vprašanjem in specifičnim lokalnim pobudam. Čeprav so teme v vsaki državi specifične, je vsem skupna priprava na intenzivno politično dejavnost, ki bo zaznamovala prvo polovico leta 2026. Začetek zasedanj predstavlja ključno fazo za uveljavljanje novih zakonskih predpisov na državni ravni.

Koalicijski poslanci, med katerimi so Nataša Avšič Bogovič, Meira Hot in Matej T. Vatovec, so vložili predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim bi 7. avgust postal dan Triglava.

Iranski parlament je na seji potrdil splošne usmeritve predloga sprememb zakona o ravnanju z odpadki. Predsednik parlamenta, Qalibaf, je poudaril, da je treba v naslednjih fazah obravnave odpraviti bistvene pomanjkljivosti predloga zakona.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrhovni radi predložil zakonska predloga za ponovno podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi. Predlog predvideva podaljšanje obeh ukrepov za obdobje 90 dni, kar bi omogočilo nadaljevanje obrambnih operacij v kontekstu trajajoče ruske agresije. To bo že večkratno zaporedno podaljšanje izrednih ukrepov od začetka invazije polnega obsega februarja 2022. Postopek v parlamentu velja za formalnost, saj poslanci običajno hitro potrdijo predsednikove predloge, ki zagotavljajo pravni okvir za delovanje oboroženih sil in omejevanje določenih državljanskih pravic v času vojne. Ukrepa bosta v primeru potrditve veljala še tri mesece, kar pomeni, da bo Ukrajina v stanju polne bojne pripravljenosti ostala tudi skozi celotno prihajajoče obdobje. To vključuje prepoved zapuščanja države za večino moških, starih med 18 in 60 let, ter možnost hitrega vpoklica rezervistov v vojaške enote.