Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je razkril nov zdravstveni načrt z naslovom "Veliki zdravstveni načrt", s katerim želi drastično znižati stroške zdravstvene oskrbe za ameriške državljane. Osrednji stebri predloga vključujejo neposredno preusmeritev subvencij potrošnikom namesto zavarovalnicam, trajno uveljavitev dogovorov s farmacevtskimi podjetji ter omogočanje prodaje nekaterih zdravil na recept v prosti prodaji. Bela hiša je pobudo označila za najbolj drzen in celovit program za zniževanje zdravstvenih stroškov v zgodovini države. Trump je Kongres že pozval k hitri odobritvi zakonodaje, pri čemer se močno opira na svoje pretekle izkušnje pri pogajanjih s farmacevtsko industrijo. Predlog predvideva sistemsko spremembo financiranja, ki bi zmanjšala vlogo posredniških zavarovalnic in povečala kupno moč posameznikov. Kritiki in podporniki se zdaj osredotočajo na izvedljivost teh ukrepov in njihov dolgoročni vpliv na trg zdravstvenih zavarovanj. Objava načrta prihaja v času povečanih političnih dejavnosti predsednika, ki je nedavno sprejel tudi več izvršnih ukazov na področju športa in gospodarstva. Reforma zdravstva velja za eno ključnih predvolilnih obljub, s katero želi Trump utrditi podporo med volivci, ki jih pestijo visoki življenjski stroški. Uspeh načrta v zakonodajnem postopku bo ključen za prihodnjo dinamiko ameriške notranje politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek predstavil obsežen predlog zdravstvene reforme z naslovom "Veliki zdravstveni načrt" (The Great Healthcare Plan), katerega namen je znižanje cen zdravil na recept in zmanjšanje zavarovalnih premij. Predlog temelji na povečanju preglednosti cen storitev in večji odgovornosti zavarovalnic, hkrati pa vključuje neposredna izplačila državljanom za njihove zdravstvene varčevalne račune. Trump je ob predstavitvi pozval kongres k hitremu sprejetju zakonodajnega okvira, s katerim bi kodificirali sporazume o cenah z farmacevtskimi podjetji. Objava načrta prihaja v času, ko se republikanska stranka sooča z močnim političnim pritiskom zaradi izteka subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strmo naraščanje stroškov za milijone Američanov. Kritiki iz vrst zagovornikov javnega zdravstva opozarjajo, da je predlagani okvir premalo podroben in da ne rešuje ključnih težav tistih, ki se soočajo z najvišjimi premijami v okviru sistema Obamacare. Namesto tega predlagajo podaljšanje obstoječih subvencij ali prehod na sistem splošnega zdravstvenega varstva. Bela hiša s tem predlogom poskuša nagovoriti volivce pred prihajajočimi vmesnimi volitvami, saj so stroški zdravstvenega varstva ena izmed ključnih prioritet ameriškega volilnega telesa. Čeprav administracija trdi, da bo načrt zmanjšal finančno breme gospodinjstev, ostaja usoda predloga negotova, saj je za njegovo uveljavitev potrebna odobritev v kongresu, kjer se pričakujejo ostra pogajanja glede financiranja in obsega kritja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu napovedal temelje novega zdravstvenega načrta, ki ga je poimenoval "Veliki zdravstveni načrt", in pozval kongres k njegovi obravnavi. Pobuda prihaja v času, ko so republikanci pod vse večjim pritiskom javnosti zaradi naraščajočih stroškov zdravstvenih storitev in izteka subvencij, kar je povzročilo občuten skok zavarovalnih premij. Predsednik je obljubil znižanje stroškov za končne uporabnike, vendar načrt za zdaj ostaja brez jasno definiranih virov financiranja. Kljub ambicioznim napovedim se načrt spopada s precejšnjimi ovirami, saj Trumpova administracija ni podala natančne časovnice za izvedbo ali podrobnih tehničnih specifikacij. V razdeljenem kongresu bo potrjevanje zakonodaje zahtevno, saj kritiki opozarjajo na pomanjkanje konkretnih podatkov o tem, kako bo država nadomestila izpad sredstev ob hkratnem nižanju cen storitev. Trumpov predlog je tako v javnosti sprožil mešane odzive, pri čemer podporniki izpostavljajo nujnost reforme, nasprotniki pa opozarjajo na populistično naravo predloga. Novi predlog za reformo zdravstva se pojavlja v obdobju, ko se predsednik spopada tudi z upadom podpore in napetostmi z drugimi institucijami, vključno s Federalnimi rezervami. Trumpova administracija skuša s to potezo preusmeriti pozornost na notranjepolitična vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenjski standard Američanov, vendar bo končni uspeh načrta odvisen od pogajanj v zakonodajnem telesu in jasnejše finančne konstrukcije.

Vlada Republike Slovenije je na svoji seji v načrt razvojnih programov za obdobje 2026–2029 uvrstila projekt ureditve osrednjega operacijskega bloka in enote za intenzivno terapijo v Splošni bolnišnici Izola. Celotna naložba je ocenjena na približno 34,4 milijona evrov z vključenim davkom na dodano vrednost, država pa bo k projektu prispevala 24 milijonov evrov. Projekt je ključnega pomena za posodobitev zdravstvene infrastrukture na obalnem območju, saj so obstoječi prostori zastareli in ne zadoščajo več sodobnim standardom oskrbe. Načrtovana prenova bo potekala v več fazah, zaključek celotne investicije pa je predviden do konca leta 2028. Z uvrstitvijo v državne razvojne programe so zagotovljeni stabilni viri financiranja, kar bo omogočilo nemoteno izvedbo javnih naročil in gradbenih del. Nova infrastruktura bo izboljšala pogoje za delo medicinskega osebja in povečala varnost pacientov, ki potrebujejo najzahtevnejšo obravnavo. Sredstva bodo namenjena tako gradbeno-obrtniškim delom kot tudi nabavi sodobne medicinske opreme, s katero bodo opremili nove operacijske dvorane in prostore intenzivne nege. Izolska bolnišnica, ki pokriva širšo regijo slovenske Istre, bo s to posodobitvijo dolgoročno rešila prostorsko stisko na najvitalnejših oddelkih ustanove.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 18. decembra 2025, v Ovalni pisarni Bele hiše gostil slovesni podpis novega izvršnega ukaza. Dogodek, ki so ga spremljali številni novinarji, predstavlja nadaljevanje njegovega zakonodajnega programa v drugem predsedniškem mandatu. Po samem podpisu dokumenta je predsednik Trump podal krajšo izjavo za javnost, v kateri je pojasnil cilje nove direktive, čeprav podrobnosti o vsebini ukaza v prvih poročilih niso bile v celoti razkrite. Slovesnost se je odvila v obdobju, ko se Trumpova administracija intenzivno osredotoča na uresničevanje predvolilnih obljub in utrjevanje predsedniških pooblastil preko izvršnih dejanj. Podpis v Beli hiši je bil del širšega niza uradnih aktivnosti, s katerimi želi predsednik pokazati odločnost pri vodenju države kljub nenehnim pravnim in političnim pritiskom, ki spremljajo njegovo delovanje. Ta poteza prihaja le nekaj mesecev po tem, ko je Trump obeležil prvo polletje svojega drugega mandata, ki so ga zaznamovali proračunski rezi in številni pravni spori. Današnji podpis simbolizira prizadevanja administracije, da ohrani politično pobudo in usmeri pozornost javnosti na dosežke izvršne veje oblasti.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Donald Trump je izjavil, da naj bi se usmrtitve protestnikov v Iranu ustavile, kar nakazuje na umiritev retorike in morebitno poslušanje neintervencionistov v njegovi administraciji. Kljub prejšnjim grožnjam in podpori protestnikom, se zdi, da se Trumpova administracija premika od odprtega spopada z Iranom, čeprav še vedno izvaja pritisk brez neposrednega pozivanja k zamenjavi režima. V člankih je bilo tudi navedeno, da je Trumpova pomoč Irancem povzročila večjo bolečino, saj je sankcioniral iransko gospodarstvo.

Francoski zdravniki zasebniki in zasebne klinike so nadaljevali obsežno stavko, ki naj bi trajala do 15. januarja. Zaradi protesta so se bolniki po vsej državi spopadali z velikimi težavami pri pridobivanju terminov tako pri splošnih zdravnikih kot pri specialistih. Mouvement de grève, ki zajema širok spekter zdravstvenih storitev, povzroča resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema, saj so številne ordinacije ostale zaprte. Stavka je neposreden odziv na predlagane ukrepe v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki vključujejo zniževanje tarif in stroge finančne omejitve. Zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se v primeru nujnih stanj obrnejo na dežurne službe ali številko nujne pomoči, vendar opozarjajo na preobremenjenost javnih bolnišnic. Sindikati in zdravniška združenja vztrajajo pri svojih zahtevah in opozarjajo, da bodo vladni načrti ogrozili kakovost oskrbe in dostopnost zdravstvenih storitev. Do zaostritve odnosov je prišlo po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za zdravje, ki je celo zagrozilo z možnostjo rekvizicij oziroma prisilnega vpoklica zdravnikov na delovna mesta, da bi zagotovili minimalno oskrbo prebivalstva.

Avstrijska socialdemokratska stranka (SPÖ) je v sklopu novega vladnega programa predlagala, da bi morali zasebni zdravniki brez koncesije, tako imenovani Wahlärzte, del svojih zmogljivosti nameniti obravnavi bolnikov z javnim zdravstvenim zavarovanjem. Po načrtu, ki ga je v javnosti predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ulrike Königsberger-Ludwig, bi zasebniki 10 do 15 odstotkov svojega časa delali po tarifah javne zdravstvene blagajne. Ukrep naj bi najprej temeljil na prostovoljni bazi prek klicne številke 1450, v primeru nezadostnega odziva in vrzeli v oskrbi pa bi uvedli obvezne kvote. Predlog je nemudoma naletel na oster odpor v zdravniških krogih. Podpredsednik avstrijske zdravniške zbornice Edgar Wutscher je načrte označil za popolnoma nesmiselne in poudaril, da živijo v svobodni državi, kjer zasebni zdravniki ostajajo zasebni. Po njegovem mnenju so takšna pričakovanja nerealna in neizvedljiva v praksi, saj bi neposredno posegala v svobodno gospodarsko pobudo zdravnikov, ki se niso odločili za pogodbeno razmerje z javno zavarovalnico. Nova vladna koalicija, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP), socialdemokrati (SPÖ) in liberalni Neos, je tovrstne namere sicer že zapisala v koalicijsko pogodbo pod geslom poštenega prispevka k javnemu zdravstvenemu sistemu. Cilj ukrepa je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje dostopnosti do specialističnih pregledov v času, ko se avstrijsko javno zdravstvo spopada s pomanjkanjem kadrov. Natančni mehanizmi in zakonska podlaga za morebitno prisilno izvajanje storitev po javnih tarifah zaenkrat ostajajo nedorečeni.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Predsednik nemškega združenja zdravnikov obveznega zdravstvenega zavarovanja (KBV) Andreas Gassen se je pridružil pozivom k ponovni uvedbi neposrednih plačil oziroma participacij za bolnike ob obisku zdravnika. Predlog predvideva, da bi bolniki ob vsakem obisku ambulante plačali določen znesek, kar naj bi razbremenilo finančno podhranjen zdravstveni sistem in zmanjšalo število nepotrebnih obiskov v ordinacijah. Gassen poudarja, da so reforme nujne zaradi vse večjega finančnega pritiska na zdravstvene blagajne. Kritiki predloga opozarjajo, da tovrstni ukrepi v preteklosti niso prinesli želenih dolgoročnih rezultatov in da zgolj finančne dajatve ne morejo rešiti strukturnih težav zdravstva. Podoben sistem je v Nemčiji že obstajal, vendar so ga zaradi visoke administrativne obremenitve in minimalnih učinkov na končno stabilnost sistema ukinili. Analitiki poudarjajo, da bi nemško zdravstvo namesto ponovnega uvajanja pristojbin potrebovalo korenite reforme, ki bi naslovile organizacijsko učinkovitost in dolgoročno vzdržnost financiranja brez dodatnega obremenjevanja zavarovancev.

Minnesota je prejela 193 milijonov dolarjev od zveznega programa za podeželsko zdravstvo. Sredstva, dodeljena Ministrstvu za zdravje Minnesote, bodo namenjena predvsem širitvi kadrov v podeželskem zdravstvenem sektorju.

Spodnjesaški minister za zdravje Andreas Philippi je ponovno izpostavil načrte za skrajšanje čakalnih dob na specialistične preglede. Poudaril je, da se morajo dolge čakalne dobe končati in da bo storil vse, kar je potrebno, da se to uresniči.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je izpostavilo nujnost sistemske razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom za zagotovitev dolgoročne stabilnosti in vzdržnosti javnega sistema. Poziv prihaja po odločitvi ustavnega sodišča, ki je del zakona o zdravstveni dejavnosti spoznalo za neustavnega. V združenju poudarjajo, da je brez jasnih pravil ogrožena prihodnost dostopnega javnega zdravstva v državi. Predstavniki združenja so navedli, da spoštujejo sodno odločitev, vendar hkrati opozarjajo na operativne in strukturne težave, ki nastajajo zaradi nejasnih razmerij. Cilj predlaganih sprememb je vzpostavitev pogojev, ki bi omogočili učinkovito delovanje javnih zavodov ob hkratnem definiranju vloge zasebnih izvajalcev. Po njihovem mnenju je to ključni korak za preprečevanje odliva kadra in zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov.

Republikance skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev s super PAC-om MAGA Inc., ki je v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, izčrpalo denar za vmesne volitve. Strokovnjaki menijo, da bi lahko slabo gospodarsko upravljanje Trumpa negativno vplivalo na uspeh republikancev. Republikanski kongresnik poziva svoje kolege, naj ne bodo več 'lakeji' Trumpa in naj uveljavljajo ustavno moč. Vrhovno sodišče kaže razpoke med konservativnimi sodniki v pomembnem primeru, ki bi lahko Trumpu dal nove pristojnosti nad neodvisnimi agencijami.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami za ameriški kongres leta 2026 spopada z resno politično krizo, ki jo zaznamujejo številne upokojitve vidnih članov in upad javnomnenjske podpore. Zaradi ozke večine v predstavniškem domu in zgodovinske težnje, da vladajoča stranka na vmesnih volitvah izgubi sedeže, znotraj stranke vlada pesimizem. K temu prispevajo tudi notranja nesoglasja glede zdravstvene politike in neuspešno komuniciranje dosežkov administracije predsednika Donalda Trumpa, ki se hkrati sooča z očitki o poskusih manipulacije volilne zakonodaje in neprimernem vmešavanju v lokalne kampanje. Demokrati medtem krepijo svoje vrste in po zmagah na nekaterih posebnih volitvah, kot je nedavni uspeh v Iowi, napovedujejo t. i. modri val. Dodatno težavo za republikance predstavlja iztek subvencij za zdravstveno zavarovanje, kar je povzročilo strm porast stroškov za milijone Američanov. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in odhodi ključnih akterjev, vključno z odstopom kongresnice Marjorie Taylor Greene, analitiki opozarjajo, da bi lahko rezultat letošnjih kongresnih volitev korenito spremenil razmerje moči v Washingtonu in vplival na nadaljnjo politiko Bele hiše, zlasti glede vprašanj zunanje pomoči in gospodarskih reform.

Republikanska stranka se pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resno notranjo krizo, ki jo zaznamujejo zgodovinsko število upokojitev poslancev in nizka javnomnenjska podpora predsedniku Donaldu Trumpu. Po zadnjih podatkih je namero o odstopu ali neponovni kandidaturi izrazilo že 53 članov kongresa, od tega 30 republikancev, kar resno ogroža njihovo tesno večino v predstavniškem domu. K pesimizmu v konservativnem taboru prispevajo tudi nedavni porazi na lokalnih volitvah, zlasti v zvezni državi Iowa, kjer so demokrati dosegli prepričljivo zmago v okrožjih, ki so bila prej politično precej bolj izenačena. Dodatne težave za republikance predstavlja prenehanje veljavnosti zdravstvenih subvencij iz obdobja pandemije, kar je povzročilo strmo povišanje premij zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Medtem ko demokrati za nastalo situacijo krivijo republikansko blokado v kongresu, se znotraj Republikanske stranke krepijo spori glede prihodnje strategije in odnosa do Trumpove politike. Predsednik Trump po navedbah kritikov s svojimi posegi v prerazporejanje volilnih okrajev in pritiski na strankarske kolege dodatno poglablja razkol, kar bi ob vztrajanju nizke podpore lahko vodilo v tako imenovan »modri val« oziroma obsežno zmago demokratov na novembrskih volitvah.