Združene države Amerike so v svoji zgodovini bistveno spremenile svoj geografski obseg s serijo strateških nakupov ozemelj, ki so segali od Aljaske do Floride. Ti procesi so bili ključni za oblikovanje današnjih meja države in so pogosto vključevali diplomatska pogajanja z evropskimi kolonialnimi silami. Trenutne razprave o morebitnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo tako niso osamljen primer, temveč del širšega zgodovinskega vzorca ameriške ozemeljske ekspanzije. Zgodovinski primeri, kot je nakup Aljaske od Rusije ali Floride od Španije, kažejo na dolgotrajno prakso Washingtona, da namesto vojaških osvajanj uporabi finančna sredstva za pridobivanje strateško pomembnih območij. Vsak tak nakup je prinesel nove naravne vire in strateško prednost, hkrati pa je zmanjšal vpliv drugih velesil na severnoameriški celini. Zanimanje za Grenlandijo, ki se v javnosti znova pojavlja, odraža geostrateške interese v Arktični regiji, kjer so vprašanja suverenosti in nadzora nad potmi ter viri postala ključna v sodobni geopolitiki. Čeprav so takšni predlogi v današnjem času naleteli na mešane odzive, zgodovina potrjuje, da so Združene države Amerike s takšnimi transakcijami v preteklosti že uspešno utrdile svojo vlogo svetovne velesile.