Dva tesna sodelavca ameriške ministrice za delo Lori Chavez-DeRemer, vodja kabineta Jihun Han in namestnica Rebecca Wright, sta bila po poročanju tujih medijev napotena na prisilni dopust. Ukrep je povezan s preiskavo generalnega inšpektorja ministrstva o domnevno neprimernih odnosih ministrice s podrejenim uslužbencem ter zlorabi javnih sredstev za prikrivanje teh srečanj. Han in Wrightova sta obtožena, da sta prirejala službene poti in načrtovala fiktivne dogodke, ki so ministrici omogočili zasebna srečanja z njenim domnevnim ljubimcem. Preiskava, o kateri sta prvič poročala Bloomberg in New York Post, vključuje tudi očitke o uživanju alkohola na delovnem mestu in več kot 50 uradnih potovanjih v letu 2025, ki naj bi bila v veliki meri namenjena obiskom družine in prijateljev. Ministrico so menda opazili v neprimernih položajih na posnetkih nadzornih kamer v Las Vegasu, obtožbe pa vključujejo tudi obiske podrejenega v njenem stanovanju v Washingtonu in hotelskih sobah med potovanji. Domnevni partner ministrice navedb o aferi ni zanikal, temveč se je skliceval na pravni nasvet in zavrnil komentar. Škandal predstavlja velik izziv za administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj se ministrstvo za delo sooča z resnimi obtožbami o korupciji in zlorabi položaja na najvišji ravni. Generalni inšpektor nadaljuje z zbiranjem dokazov o morebitni zlorabi davkoplačevalskega denarja za osebne namene.

Dva visoka uradnika v ministrstvu za delo Združenih držav Amerike sta bila suspendirana po uvedbi preiskave proti ministrici Lori Chavez-DeRemer. Glavna uslužbenca Jihun Han in Rebecca Wright sta bila po navedbah medijev poslana na prisilni dopust, medtem ko generalni inšpektorat ministrstva preučuje obtožbe o zlorabi položaja, uživanju alkohola na delovnem mestu in neprimernem razmerju ministrice s podrejenim uslužbencem. Po poročanju Bloomberga in New York Posta sta suspendirana uslužbenca domnevno pomagala pri prikrivanju ministričine afere in ponarejanju potnih nalogov. Preiskava se osredotoča na navedbe, da sta Han in Wrightova po navodilih ministrice prirejala službene poti, ki so Chavez-DeRemerjevi omogočale srečanja z njenim domnevnim partnerjem v več ameriških zveznih državah. V letu 2025 je ministrica opravila več kot 50 službenih poti, obtožbe pa vključujejo tudi neprimerno vedenje v Las Vegasu in obiske podrejenega uslužbenca v njenem zasebnem stanovanju v Washingtonu. Poleg tega naj bi ministrica v svoji pisarni hranila zaloge alkohola, kar je v nasprotju s pravili zvezne vlade. Ministrica Lori Chavez-DeRemer, ki je sicer poročena, se spopada tudi z očitki o ustvarjanju sovražnega delovnega okolja, viri pa so jo opisali kot izjemno zahtevno nadrejeno. Podrejeni uslužbenec, s katerim naj bi bila ministrica v razmerju, navedb ni zanikal, temveč se je sklical na pravno zastopstvo. Administracija predsednika Trumpa se je na te dogodke odzvala s prvimi suspenzi, medtem ko se preiskava generalnega inšpektorata nadaljuje.

V Hongkongu se je pred sodiščem v West Kowloonu danes začel štiridnevni postopek obravnave prošenj za omilitev kazni za utemeljitelja medijske skupine Next Digital Jimmyja Laija in enajst drugih soobtožencev. Lai, ki je bil prejšnji mesec spoznan za krivega v treh točkah obtožnice, vključno z zaroto za sodelovanje s tujimi silami in objavo hujskaškega gradiva, se od decembra 2020 nahaja v priporu. Obravnava predstavlja zaključno fazo pred izrekom sodbe v enem najpomembnejših procesov na podlagi strogega zakona o nacionalni varnosti. Pred sodno stavbo so se že več dni pred začetkom zbirale množice ljudi, ki so kljub poostrenim varnostnim ukrepom in prisotnosti oklepnih vozil čakali v vrstah za vstop v dvorano. Proces vključuje tudi šest nekdanjih vodilnih uslužbencev ukinjenega časnika Apple Daily ter tri podjetja, povezana z omenjeno medijsko hišo. Vsi obtoženci so bili spoznani za krive v okviru prizadevanj oblasti za zatrtje opozicijskih glasov po množičnih prodemokratičnih protestih. Obramba bo v naslednjih dneh predstavila olajševalne okoliščine, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti kaznivih dejanj, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Kitajske. Jimmy Lai, ki velja za ostrega kritika pekinških oblasti, bi lahko bil obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Mednarodna javnost in organizacije za človekove pravice proces pozorno spremljajo, saj simbolizira erozijo svobode medijev in avtonomije v nekdanji britanski koloniji.

Posebno tožilstvo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) je 22. julija 2025 sodišču predalo zahtevo za sojenje v kazenskem postopku št. 13/1 iz leta 2022, ki se nanaša na obtožbe o zlorabah pri devetih javnih naročilih Univerze za kmetijstvo v Tirani v skupni vrednosti 90 milijonov lekov. Med 29 obtoženimi so vodilni in zaposleni na univerzi ter predstavniki zasebnih podjetij, vključno s profesorji in akademskim osebjem.

Vrhovno tožilstvo v Tajvanu je 5. januarja 2026 uradno vložilo pritožbo na odločitev višjega sodišča, ki je županjo mesta Hsinchu, Gao Hongan, oprostilo obtožb korupcije. Gao Hongan je bila na prvi stopnji obsojena na sedem let in štiri mesece zapora zaradi domnevne goljufije s sredstvi za plače in nadure svojih asistentov v času, ko je služila kot poslanka v parlamentu med letoma 2020 in 2022. Višje sodišče je decembra lani to sodbo razveljavilo in jo spoznalo za krivo le ponarejanja uradnih listin, za kar ji je prisodilo šest mesecev zaporne kazni z možnostjo plačila denarne kazni. Tožilstvo vztraja, da je Gao zavestno preslepila javne uslužbence in si protipravno pridobila približno 110.000 tajvanskih dolarjev (okoli 3.100 evrov). Primer je povzročil precejšnje politične pretrese, saj je bila Gao po prvostopenjski obsodbi suspendirana s položaja županje, nato pa se je decembra 2025 nanj vrnila. Pritožba na tretjestopenjsko sodišče pomeni novo negotovost za njeno politično kariero in morebitno vnovično kandidaturo. V ločenem primeru je tožilstvo v Taipeju vložilo obtožnico proti Luju Yixiangu, lastniku gostinske verige Ming Xiang Yuan, in še 34 osebam zaradi suma pranja denarja. Obtoženi naj bi prek plačilnega sistema HERO PAY štiri leta prali denar za spletne igralnice na Kitajskem, Japonskem in v Indiji. Skupni znesek opranega denarja naj bi znašal kar 30,6 milijarde tajvanskih dolarjev. Tožilstvo za Luja predlaga kazen devetih let in šestih mesecev zapora.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Kitajska centralna komisija za disciplinski nadzor in državna nadzorna komisija sta objavili, da so uvedli uradno preiskavo proti Tianu Xuebinu, nekdanjemu podpredsedniku ministrstva za vodne vire in članu vodstvene partijske skupine. Tian je osumljen resnih kršitev discipline in zakonodaje, kar je v kitajskem političnem besednjaku pogosto evfemizem za korupcijo. Gre za odmeven primer, saj je Tian v preteklosti deloval kot sekretar nekdanjega kitajskega premierja Wen Jiabaa. Po poročanju hongkonških medijev Tian Xuebin predstavlja prvo visoko pozicionirano tarčo protikorupcijske kampanje v letu 2026, ki so jo kitajske oblasti označile za »prvega tigra«. Preiskava odraža nadaljevanje ostrega boja predsednika Xi Jinpinga proti korupciji znotraj partijskih vrst, ki ne prizanaša niti posameznikom, tesno povezanim s prejšnjimi generacijami kitajskega vodstva. Tian je trenutno v postopku disciplinskega pregleda in nadzorne preiskave, podrobnosti o specifičnih dejanjih pa oblasti javnosti še niso razkrile.

Višje sodišče v Nišu je ukinilo pripor Dragani Sotirovski, nekdanji županji Niša, ki je obtožena zlorabe uradnega položaja. Sodišče ji je namesto pripora odredilo ukrep prepovedi zapuščanja stanovanja.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Reki vložil obtožnico zoper nekdanjega dolgoletnega župana Reke Vojka Obersnela in še tri osebe. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, je razkrila sume storitve kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo položaja in pooblastil. Obersnel, sicer vidni član stranke SDP, se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi nepravilnosti, ki so jih preiskovalci zaznali med njegovim županovanjem. Istočasno je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armade BiH, Mensudu Kelešturi in Hazimu Jašareviću. Obtožnica ju bremeni vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, konkretno za pokol hrvaških otrok v Vitezu med oboroženim spopadom zlasti leta 1993. Gre za dolgo pričakovan pravosodni korak pri obravnavi vojnih grozot v osrednji Bosni, kjer sta obtožena kot poveljnika delovala v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) je na županijskem sodišču na Reki vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu ter še trem osebam. Med obtoženimi je tudi Samir Barać, nekdanji vaterpolski reprezentant in funkcionar. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, se nanaša na sume zlorabe položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje na Reki. Obersnel, ki je mesto vodil med letoma 2000 in 2021, je obtožen, da je s svojimi dejanji omogočil protipravno korist tretjim osebam oziroma povzročil škodo mestnemu proračunu. Poleg zlorabe položaja obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja napeljevanja k tem dejanjem. Primer predstavlja enega vidnejših pravosodnih postopkov proti nekdanjim visokim lokalnim funkcionarjem na Hrvaškem, kar krepi prizadevanja države pri pregonu korupcije na vseh ravneh oblasti.

V Avstriji se bo 11. februarja na deželnem sodišču v Linzu nadaljeval sodni postopek proti vodji poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) Augustu Wögingerju in dvema finančnima uradnikoma. Obtožnica jim očita zlorabo uradnega položaja v zadevi, ki se nanaša na politično kadrovanje pri imenovanju vodje davčnega urada v mestu Braunau. Po navedbah tožilstva naj bi obtoženi poskrbeli za prednostno obravnavo strankarskega kolega na račun bolje kvalificirane kandidatke. Sodni proces se nadaljuje po tem, ko je višje deželno sodišče v Linzu razveljavilo prvotno odločitev o poravnavi (diversion), kar pomeni, da bo sodišče moralo izreči končno sodbo. Načrtovanih je dvanajst do trinajst obravnav, razglasitev sodbe pa se pričakuje 21. aprila. Wöginger je kljub obtožbam in morebitni obsodbi na prvi stopnji že napovedal, da namerava ostati na čelu poslanske skupine, pri čemer uživa polno podporo stranke ÖVP. Postopek predstavlja enega vidnejših primerov pregona domnevne politične korupcije v avstrijskem političnem vrhu v zadnjem obdobju.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Zagrebu vložil obtožnico proti osmim hrvaškim državljanom in eni pravni osebi. Med obtoženimi so poslanka socialnih demokratov (SDP) v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora, varaždinski občinski uradnik Vlado Podbrežnički in sodna izvedenka Jagoda Bistrović. Skupina se spopada z obtožbami o zlorabi položaja in pooblastil ter napeljevanju h kaznivim dejanjem, ki so povezana z različnimi finančnimi in upravnimi nepravilnostmi v Varaždinu. Preiskava je razkrila vrsto malverzacij, v katere naj bi bili vpleteni visoki lokalni in nacionalni politiki. Primer predstavlja nadaljevanje protikorupcijskih prizadevanj hrvaškega tožilstva v regiji, kjer so se že v preteklosti pojavljali sumi nepravilnosti pri upravljanju s komunalnimi in gradbenimi projekti. Obtožnica bremeni vpletene, da so izkoriščali svoje uradne položaje za pridobitev neupravičenih koristi, kar močno odmeva v hrvaški politični javnosti, zlasti zaradi vpletenosti vidne članice opozicijske stranke SDP.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Državno tožilstvo v albanskem mestu Drač je po uničujočih poplavah, ki so v zadnjih dveh dneh zajele regijo, sprožilo uradno preiskavo zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja in uničevanja lastnine. Vodne ujme so terjale življenje Astrita Hysenaja, uslužbenca lokalnega komunalnega podjetja, ter povzročile ogromno materialno škodo na infrastrukturi in bivališčih. Preiskovalci bodo preverili predvsem morebitne nepravilnosti pri delovanju pristojnih institucij in njihovo domnevno zapoznelo ukrepanje ob naravni nesreči. Zaradi posledic poplav je bilo prizadetih več kot tisoč družin, kar je sprožilo val nezadovoljstva med lokalnim prebivalstvom. V četrti Kënetë so se zbrali številni prebivalci, ki so s protestom zahtevali odgovornost pristojnih organov za nastalo situacijo. Protestniki trdijo, da bi se bilo mogoče mnogim posledicam izogniti s pravočasnim vzdrževanjem odvodnih sistemov in boljšo pripravljenostjo civilne zaščite. Sodni organi trenutno preverjajo dokumentacijo in odločitve lokalnih podjetij ter občinskih služb, ki so zadolžene za upravljanje z vodami in krizno posredovanje. Poleg suma zlorabe položaja se preiskava osredotoča tudi na morebitne kršitve pravil pri varstvu pri delu, saj je življenje izgubil delavec med opravljanjem dolžnosti na terenu. Situacija v Draču ostaja napeta, saj se prebivalci še vedno soočajo s čiščenjem uničenih domov in negotovo prihodnostjo glede odškodnin.

Na deželnem sodišču v Osnabrücku se je nadaljeval sodni postopek proti sodniku okrajnega sodišča v Lingnu, ki je obtožen spolnega nadlegovanja sodelavk in zaposlenih na sodišču. Obtožnica mu med drugim očita prikrit poljub v sodniški pisarni, neprimerno spogledovanje ter pošiljanje sporočil z eksplicitno vsebino. Glavno vprašanje postopka ostaja, ali je šlo za sporazumna dejanja ali za zlorabo položaja in nedopustno nadlegovanje na delovnem mestu. Obtoženi sodnik je pred sodiščem izjavil, da se z vidika prava ne počuti krivega, s čimer zanika kazensko odgovornost za očitana dejanja. Njegova obramba temelji na trditvi, da so bili stiki del sporazumnega odnosa med odraslimi osebami. Kljub temu so pričevanja oškodovank in predloženi dokazi v obliki komunikacijskih zapisov sprožili val kritik v nemški pravosodni javnosti, saj gre za vprašanje integritete nosilcev sodnih funkcij. Pričakuje se, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev, ki bo določila mejo med zasebnim vedenjem in profesionalno etiko v pravosodnih organih.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Mestni urad za zdravje v Kaohsiungu se je znašel v središču odmevnega škandala, potem ko je prišlo na dan, da je He Jianzhong, izvršni sekretar centra za duševno zdravje, zlorabil svoj položaj za dostop do osebnih podatkov in spolno napadel mladoletnico pod državnim nadzorom. Incident je sprožil ostre kritike javnosti in opozicijskih politikov, ki zahtevajo odstop direktorja urada Huang Zhizhongu. Slednji se je na obtožbe odzval z obsežnim zapisom na družbenih omrežjih, v katerem je poudaril, da sprejema odgovornost za jezo javnosti, a vztraja, da so bile njegove odločitve v kritičnih trenutkih usmerjene v zaščito žrtve. Politični odzivi na dogodek so deljeni. Medtem ko svetnik Zhong Yizhong direktorjeve pojasnila označuje za absurdna in namenjena zgolj ohranitvi položaja, mu je poslanka Lin Daihua stopila v bran. Linova trdi, da odgovoren politik ne bi smel odstopiti pod pritiskom javnosti, temveč bi moral ostati in izvesti korenite sistemske reforme, da se podobni dogodki ne bi ponovili. Župan Kaohsiunga Chen Qimai se o zadevi še ni uradno izrekel, kar dodatno stopnjuje politične napetosti v mestu.

Odvetniška ekipa hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona je na Urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena zaradi zavrnitve izdaje dovoljenja za drugi koncertni termin v zagrebški Areni, ki bi moral potekati 28. decembra 2025. Spor se je zaostril po tem, ko je župan Tomašević javno potrdil, da dodatnega koncerta ne bo dopustil, svojo odločitev pa utemeljil s skrbjo za interese meščanov in zavračanjem zunanjih pritiskov. Župan Tomašević je v nastopu na nacionalni televiziji poudaril, da mestna oblast ne bo popustila pri svojih pogojih glede uporabe ustaških simbolov in pozdravov na javnih prireditvah. Spor med glasbenikom in mestnimi oblastmi traja že več tednov, saj je bil odobren le prvi termin koncerta, 27. decembra, ki je bil hitro razprodan. Thompsonova stran mestnim oblastem očita zlorabo položaja in kršenje pravic do nastopanja, medtem ko mestna uprava vztraja pri strožjih pogojih za izvedbo množičnih prireditev v občinskih prostorih.

Osnovno javno tožilstvo v Bitoli je po končani preiskavi vložilo obtožnico proti osmim fizičnim osebam in eni pravni osebi zaradi suma zlorab pri postopkih javnih naročil v Rudarsko-energetskem kombinatu (REK) Bitola. Med obtoženimi je pet nekdanjih vodilnih uslužbencev, vključno z direktorjem kombinata in vodji podružnic, ki so v letu 2023 po navedbah tožilstva zlorabljali svoje položaje pri naročanju storitev in opreme. Preiskava je razkrila sistemske nepravilnosti pri dodeljevanju pogodb, s katerimi so obtoženi favorizirali določena podjetja in s tem povzročili znatno škodo javnim sredstvom. Obtožnica zajema kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in pooblastil ter goljufije, ki so bile izvedene preko vnaprej dogovorjenih razpisnih pogojev. Primer predstavlja eno večjih protikorupcijskih akcij v energetskem sektorju Severne Makedonije v zadnjem obdobju.